CELJE – Višje sodišče v Celju je razveljavilo sodbo prvostopenjskega, ki je mariborskega specialista radiologa Sama Slokana in celjskega nevrologa Marka Grassellija spoznalo kriva smrti iz malomarnosti, zaradi katere je konec leta 2004 umrl Konjičan Franjo Pintarič. Lanskega junija jima je senat pod predsedstvom Marka Brišnika prisodil pogojno kazen pol leta zapora s preizkusno dobo enega leta. Višji sodniki so Slokana oprostili, Grasselli pa bo znova moral v celjsko sodno palačo.
Pokojnikove težave so se začele leta 2002, ko so se pojavili hudi glavoboli
Dve leti pozneje je z napotnico Splošne bolnišnice Celje (SBC) prišel v Slokanovo zasebno ambulanto na slikanje glave. Obtožba zoper radiologa temelji na tem, da je slike površno pregledal in ni opazil nevarne kolonalne ciste, zato je v izvidu ni opisal. Je pa v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja priporočil kontrolo. Če ta skoraj tri mesece ni bila opravljena, radiolog ne more biti kazensko odgovoren. So zdravniki dejansko vedeli, kako hude glavobole je imel Pintarič, in kako so se lotili zdravljenja, bo okrožno sodišče moralo znova pretehtati. Datum začetka obravnave še ni znan. Pintarič je umrl 23. decembra 2004, le dan po hospitalizaciji. Pri njegovem zdravljenju je skupaj sodelovalo kar devet zdravnikov. Grasselliju očitajo, da kot odgovorni zdravnik tega dne ni ustrezno poskrbel za bolnika.
Tožilec Jože Manfreda je v pritožbi zahteval strožjo kazen – leto dni pogojno s preizkusno dobo treh let –, a višji sodniki so zavzeli stališče, da radiologu kaznivega dejanja na prvi stopnji niso dokazali z gotovostjo. Ne morejo se namreč strinjati, da bi Slokan cisto spregledal zaradi površnega pregledovanja slik. Da gre za smrtonosno kolonalno cisto, so ugotovili šele z obdukcijo. Pojav je izredno redek, le eden na milijon prebivalcev. Radiologi se z njim največkrat sploh ne srečajo. Stroka pravi, da je diagnozo v tej fazi zelo težko postaviti in se največkrat navaja zgolj z verjetnostjo. Pintariču se zaradi Slokana zdravje ni občutno poslabšalo, pojasnjujejo na višjem sodišču.
Marku Grasselliju so na glavni obravnavi zamerili tudi strokovno napako, ko je pacientu namenil vitamin B1, ki blagodejno vpliva na živčevje, moral pa bi mu predpisati naklofen. A to mu ne bi rešilo življenja. Preživel bi le s takojšnjim operativnim posegom, s pravočasno diagnozo in pravilnim zdravljenjem, navajajo izvedenci. Višji sodniki so enotni, da nevrolog ni bil odgovoren za način in potek zdravljenja bolnika. Načrt zdravljenja bi takoj po jutranji viziti moral pripraviti že sobni zdravnik, Grasselli pa je Pintariča prvič videl okoli dveh popoldne.
Takrat je prevzel dežurstvo in kmalu odhitel v ambulanto, kjer je bila tega dne še posebno velika gneča, pomagal je bolnici, ki jo je zadela možganska kap. Obtoženi zdravnik torej ni mogel sočasno biti v ambulanti in na oddelku, o Pintaričevem poslabšanju zdravja tudi ni bil obveščen. Teh okoliščin na prvi stopnji niso pravilno in popolno ugotovili, zato imajo na novem sojenju možnost popravnega izpita.