Prvi mafijski umor
 pri nas neraziskan že 20 let

KOPER – Razreševanje uganke o umoru 33-letnega koprskega pravnika Milka Mlakarja, ki se je zgodil februarja 1995, se vleče že dolgih dvajset let. Po skrivnostnem Mlakarjevem izginotju – nazadnje so ga videli živega 9. februarja – so konec junija istega leta po naključju našli njegovo razpadajoče truplo. Čeprav so svojci pogrešanega že takoj po izginotju policijo opozarjali, da je Milko zagotovo žrtev zločina, za kar so obstajali določeni indici, je preiskava stekla z velikansko, nekajmesečno zamudo.

Predvsem je bilo že tedaj jasno, da v ozadju tiči dobro organizirana združba, ki je znala umazano dejanje skrbno prikriti. V poznejših letih so na koprski policijski upravi na nadležna novinarska vprašanja venomer ponavljali: »Mlakarjev umor ni obtičal v predalih, nasprotno, kriminalisti še zbirajo obvestila, preiskava je torej v teku, več o tem ne moremo povedati.«

In tako vse do danes, ko mineva dvajset let preiskave skrivnostnega izginotja in Mlakarjeve likvidacije.

Milko Mlakar, po poklicu pravnik (diplomiral je v Kragujevcu), se je v Slovenijo vrnil leta 1993. S seboj je pripeljal dekle Danijelo, s katero se je aprila 1994 poročil. S prihranki, ki jih je imel, se je nameraval vključiti v podjetniške vode, pri tem pa mu je ob strani stal prijatelj iz mladih dni in sošolec, takrat znani odvetnik Zdenko Fortunat. Milkov denar je bil dejansko v Fortunatovih rokah, ta pa ga je obračal in plemenitil ter na veliko sestavljal posojilne pogodbe. Milka je pritegnil tudi k poslovnemu sodelovanju v projektu izgradnje poslovno-trgovskega centra Zeleni park v Kopru. Odvetnik, ki je slovel kot specialist za prodajo nepremičnin, je Milku omogočil tudi nakup podjetja in stanovanja v Ankaranu.

Investitorji Zelenega parka so potrebovali svež kapital, tja je, seveda s Fortunatovim posredovanjem, večjo vsoto vložil tudi Milko Mlakar. Fortunat je namreč vodil tudi finančne posle v zvezi z Zelenim parkom.

Izginotje

Usodnega dne, 9. februarja 1995, naj bi Milko odšel od doma v Ankaranu z izposojenim avtomobilom R-4 ob 7. uri zjutraj. Od tu naprej je sama tema. Za njim so izginile vse sledi. Dva dni zatem je žena Danijela o tem obvestila Milkovega brata Ladislava v Švico. Zaradi sumljivega dogajanja je brat zahteval, da izginotje takoj prijavijo policiji. Niso ga uslišali, namesto prijave je iskanje organiziral kar Fortunat sam. Najel je zasebnega detektiva Maksa F., Ladislava pa je prepričeval, da se bo Milko tako ali tako kmalu pojavil.

Iskanje je bilo neuspešno, po bratovem mnenju pa je šlo le za pridobivanja časa oziroma načrtno oviro policiji, ki bi v prvih dneh morda le našla kakšno oprijemljivejšo sled. Po nekaj dneh je Fortunat zasebnemu iskalcu izplačal honorar – tisoč nemških mark – z Milkovim denarjem. Spoznanje detektiva Maksa F., da je Fortunat z zamolčanjem določenih podatkov zavedel tudi njega, je prišlo prepozno.

Po šestih dneh (16. februarja) je policija le dobila prijavo o izginotju Milka Mlakarja in že naslednji dan so na parkirišču za koprsko tržnico našli avto, s katerim se je Milko nekaj dni prej odpeljal od doma. To je bil pravi čudež, kajti zasebni detektiv je izrecno poudaril, da je od začetka iskanja večkrat preverjal tudi na tem parkirišču. Istega dne so pred Fortunatovo odvetniško pisarno našli Milkovo mednarodno vozniško dovoljenje!

Informativni pogovori na policiji niso dali odgovora. Ne Fortunat ne Milkova žena Danijela nista vedela nič. Nihče ni vedel nič. Milko je preprosto izpuhtel. Brat Ladislav med pogovori s policijo ni skrival sumov, obtožil je Fortunata in Milkovo ženo, ki naj bi, o tem je prepričan še danes, vedela mnogo več, kot sta povedala.

Brez trupla ni zločina

A dokler ni bilo trupla, tudi resne preiskave ni bilo. Po nekaj mesecih negotovosti je 27. junija domačin blizu Tubelj pri Hrpeljah odkril razpadajoče moško truplo, pokrito s kamenjem. Zgodba o pogrešanem Milku Mlakarju je dobila nove razsežnosti. Imeli so truplo, začela se je preiskava umora.

Ladislav Mlakar, ki je tudi sam preiskoval ozadje, je omenjal, da naj bi Milko v projekt Zeleni park vložil okoli 400.000 mark prihrankov. »Tik pred izginotjem mi je spregovoril o umazanih poslih v zvezi z investicijami v poslovni center in napovedal umik svojega vložka,« je takrat dejal Ladislav. Toda Fortunat se je le posmehoval tem visokim številkam in priznaval le toliko, kolikor so dokazovale najdene posojilne pogodbe, ki jih je sam overovil z ukradenim žigom koprskega sodišča, kar je šele pozneje prišlo na dan.

V preiskavi se je znašlo več oseb, ki bi lahko imele motiv za Mlakarjev umor. Policija je v teh letih opravila veliko preiskovalnih dejanj, a so se vedno znova brez napredka vračali na začetek. Ob tem je zanimivo, da so prav zaradi te preiskave prišli na sled mnogo goljufijam, prevaram in zlorabam na Obali. Že pred Mlakarjevim izginotjem so bile razširjene govorice o organizirani obalni mafiji, vendar je do odkritja Milkovega trupla malokdo resnično verjel v njen obstoj. Po tem dogodku so se vrstila odkritja o delovanju nekaterih podjetnih posameznikov, ki so utrdila prepričanje, da naj bi na obalnem območju delovala skrivnostna kriminalna združba, njeni akterji pa so v javnosti veljali za ugledne ljudi. Tako je policija kmalu po odkritju Milkovega trupla potrdila, da gre za prvi mafijski umor pri nas, priznali so, da preiskava poteka tudi v smeri italijanske mafije.

V dolgoletni preiskavi je nastal nekaj tisoč strani debel sveženj policijskih zapisnikov, a ključnih dokazov ni. Krogla, ki je obtičala v glavi žrtve, menda ni bila uporabna za identifikacijo, še vedno ni znano, kako se je žrtvino vozilo nenadoma znašlo na večkrat pregledanem parkirišču, ne ve se, kdo je pred Fortunatovo pisarno izgubil Milkovo vozniško dovoljenje. Obstaja le gora indicev, ki preiskovalce ob vsakokratni ponovljeni analizi primera pripeljejo do istih ljudi. »Možnih osumljencev je v primeru Mlakar več,« se je glasila izjava policije pred več kot desetletjem in pol. »Dokler ne bo drugačnih dokazov, v ta krog spadajo tudi Fortunat, pokojnikova žena Danijela in še kdo. Drži podatek, da smo tako kot drugim tudi Fortunatu predlagali preizkus poligrafskega testiranja, v kar je najprej privolil, nato pa zavrnil. To seveda še nič ne pomeni, je pa lahko vsaj rahel indic, da morda nekaj skriva.« In kje je preiskava zdaj?

Milkov brat Ladislav pravi: »Ko zdaj zavrtim čas dvajset let nazaj, ugotavljam, da je naša družina največja žrtev tega zločina. Država oziroma njene institucije so katastrofa; trudili smo se, da bi po bratovi smrti vse uredili, pa ima prvi sklep o dedovanju letnico 2006. Vse je šlo, Milkova hiša, podjetje, mati se je znašla na cesti in zbolela za rakom, oče je umrl, jaz sem resno zbolel na srcu. Sicer pa je zločin še odprt, a če bi kdo znal povezati vse niti, če bi sledili denarju in udarili po premoženju nekaterih, bi bilo morda drugače. Verjamem, da bo kdo prej ali slej spregovoril.« Dotlej pa primer Mlakar ostaja uganka.