POSLEDNJE SLOVO

Prva pritekla do sina, oživiti ga ni mogla

Objavljeno 26. maj 2017 16.11 | Posodobljeno 26. maj 2017 16.11 | Piše: Mojca Marot

Danes slovo od Matica Štrigla, ki je na 20. rojstni dan umrl pod traktorjem.

Bili so srečna družina. Foto Osebni arhiv

LOKOVICA, VELENJE  – Včeraj smo že poročali o nezgodi pri delu, ki se je pripetila v torek okoli pol sedme ure zvečer na kmetiji Glavnik v Lokovici pri Šoštanju in se je za komaj 20-letnega Matica Štrigla končala tragično. Zgodilo se je na dan, ko je praznoval okrogli 20. rojstni dan. Že danes popoldne pa ga bodo njegovi domači, številni sorodniki, prijatelji, sošolci in znanci pospremili na zadnjo pot na pokopališču v Podkraju pri Velenju in ga položili v mnogo prerani grob.

Bodimo ponosni na svoje otroke!

O tem, kaj se je pravzaprav dogajalo usodnega dne, so za Slovenske novice spregovorili skrušeni starši, oče Silvester in mama Marjanca. Sploh za slednjo je bil šok še večji, saj se je nesreča zgodila na njeni domačiji, kjer živi njen mlajši brat Miran, ki ga je imel Matic neizmerno rad. »Naš Matic je bil zlat sin, čeprav je bil že od rojstva nekoliko poseben otrok. A izjemno dober. Ni maral gneče, imel pa je tudi bolj malo prijateljev, saj se je sramoval svoje bolezni. Imel je disleksijo, zaradi katere ni vedno dosegal takšnih rezultatov, ki so jih nekateri od njega morda pričakovali. Z menoj je preživel noč in dan, razen kadar je bil kakšen dan na počitnicah,« nam pove oče. In tudi to, da mu je bilo nerodno, da zaradi disleksije ne bi opravil izpita za motor, zato ga raje sploh ni šel delat. »Pa sem mu kljub temu kupil motor, saj je bil ta zanj velika strast, s katero ga je okužil moj brat Leon,« nam še pove oče, ki vsem staršem polaga na srce, naj svojim otrokom večkrat na glas povedo, da so ponosni nanje in jih imajo radi. »Jaz žal svojemu Maticu tega nikoli več ne bom mogel reči,« skrušeno priznava.

Tudi oče zrl smrti v oči

Štriglovi so sicer živeli v Velenju, a so se pogosto vračali na mamino domačijo v Lokovico, Matic pa se je stricu Miranu zelo rad pridružil na traktorju. Tako je bilo tudi v torek, ko nihče ni slutil, da se bo traktor z nakladalko vred prevrnil in mladeniča pokopal pod seboj. »Petstokrat sta se že peljala tam, kjer se je traktor s prikolico zdaj prevrnil. Ko sem slišala vpitje, sem takoj letela ven pogledat, kaj se dogaja. Ne da se opisati groze, ko zagledaš svojega otroka nemočnega ležati pod traktorjem. Takoj sem stekla k njemu in minuto, morda dve še čutila njegov utrip. In nisem si mislila, da bom morala kdaj oživljati lastnega otroka. S hčerko Urško sva naredili vse, da bi spet zadihal, a ni. Pomagali so tudi reševalci in gasilci, pa sosedje so ga glasno spodbujali z besedami: 'Matic, zadihaj!' A tega ni mogel več slišati,« nam je trenutke groze opisala mama Marjanca. Kot je še dejala, upa, da ni trpel. Do konca življenja pa se bo spraševala, zakaj prav on, ki je bil res dober in lepo vzgojen fant. »Stricu Miranu pa nič ne očitamo. Menim, da je pot vsakega izmed nas zapisana nekje v zvezdah in da pri tem sreča ali nesreča ne igra posebne vloge,« razmišlja oče, ki se je tudi sam že znašel na nitki med življenjem in smrtjo. »Šestindvajset let sem delal v Gorenju in opravljal različna dela. Nazadnje sem bil na tehničnem varovanju. Med eno od službenih poti mi je postalo slabo, zato sem na Lopati pri Celju ustavil avto in še poklical hčerko, skorajšnjo diplomirano medicinko, potem pa padel v komo. Iz nje sem se zbudil šele po 16 dneh, rešil pa me je, kako ironično, dr. Ivan Radan,« nam še zaupa Matičev oče, nekdanji rekreativni športnik, odbojkar in celo drugoligaški sodnik. Nič čudnega, da si je odbojkarske tekme rad ogledal tudi Matic.

Za rojstni dan je vzel dopust

»Res pa je bil Matic, ki je bil naš drugi otrok, saj smo že imeli Urško, s katero sta bila zelo povezana, poseben otrok. Že v vrtcu se je najraje igral sam, tudi v osnovni šoli ni imel prav veliko prijateljev. Tiste, ki jih je imel, pa so bili pravi, kot je rad poudaril tudi sam,« nam še pove mama. In doda, da meni, da so ga kljub vsemu imeli vsi radi. Ne nazadnje so se že organizirali in obljubili, da bodo skupaj z razredničarko prišli na njegov pogreb. »Izučil se je za orodjarja in je bil zaposlen v Gorenjevi orodjarni, kjer je bil priljubljen med sodelavci. In nikoli ni potožil, da bi kdaj v službi ne bilo kaj prav, pa vsi vemo, da danes nikjer ne gre brez težav. V torek, ko je praznoval 20. rojstni dan, si je vzel dopust. A namesto da bi praznoval, je za vedno zaspal,« sklene Marjanca, ki si očita, da mu niso večkrat povedali, kako zelo so vsi, tudi sestra Urška, ponosni nanj. Še enkrat so poudarili, da stricu Miranu ničesar ne očitajo in ga ne obsojajo, ker bi se mu tudi Matic, če bi lahko, postavil v bran, češ da tega, kar se je zgodilo, ni storil namenoma. »Dovolj hudo je, da bo moral s tem živeti in si oprostiti tudi sam. Mi smo mu že,« sklene misli oče Silvester Štrigl.

Predstavnica PU Celje za odnose z javnostjo Milena Trbulin pa nam je povedala, da preiskava še ni končana, ker čakajo na izsledke izrednega tehničnega pregleda traktorja.

Deli s prijatelji