KRŠKO – Vsak šest mesecev zaporne kazni sta si prislužila Martin Zajc in Blaž Trščinar, vendar jima ne bo treba v zapor, če v enem letu ne ponovita kaznivega dejanja. Milo kazen sta si zaslužila, ker sta krivdo priznala. Zajc je priznal, da je pomagal prvoobtoženemu Robertu Trščinarju pri vlomih in tatvinah ter pri poskusu vloma v kmetijsko trgovino Kmečke zadruge Sevnica v Tržišču, Blaž pa je priznal, da je poskušal s krivim pričanjem pomagati bratu Robertu in ga razbremeniti, da ga ne bi doletela prehuda kazen. Robert, ki je od novembra lani v priporu, je namreč komaj polnoletnemu bratu dal natančna navodila, kako naj govori, da bi ga razbremenil. Tako je bil brat najprej priča, pozneje pa je postal obtoženec, ker je krivo pričal.
Podobna pisna navodila je od Roberta prejel tudi Anton Hren; v obsežnem pismu mu je Trščinar napisal, kaj naj pove na sodišču. Hren, ki krivde ne priznava, se je na sodišču odločil molčati, kar je verjetno bolje od tega, kar počne Robert. Ta je namreč napletel že toliko različnih zgodb, da jim niti sam verjetno ne verjame več. Čeprav je Trščinar starejši nekajkrat omenil, da je kradel sam in ne bo nobenega obremenjeval, je pozneje pošteno namočil Zajca, saj je videl, da ga je tudi on obremenil.
Bogata kolekcija
Robert Trščinar naj bi največkrat sam, občasno pa s pomočniki nakradel precej vrednih predmetov. Najljubši so jim bili gozdarski stroji; gozdarski vitli, motorne žage in krožne žage, cepilniki drv ter preostala specializirana gozdarska oprema. V treh mesecih, od septembra do novembra lani, naj bi nakradli za 24.000 evrov robe in jo hitro spravili v promet. Če kupec ni imel denarja, je bila mogoča tudi menjava za prašiče. Na seznamu ukradenih predmetov se je poleg gozdarskih pripomočkov znašlo tudi kaj drugega, denimo harmonika in registrske tablice, za katere Robert »nima pojma, zakaj jih je ukradel«. Tožilec je za Roberta, če bi krivdo priznal, predlagal štiriletno zaporno kazen, a Trščinar ni bil za to.
