Prijatelja pijan odpeljal v smrt

LJUBLJANA – Niti s solzami v očeh in stavkom, da »bi rad čas zavrtel nazaj, s prijateljevim bratom hodim na njegov grob, dal sem za mašo«, 36-letni Kranjčan Roman Boštar ni omehčal članov senata ljubljanskega višjega sodišča. Zakrivil je smrt 22-letnega Maria Balukčića, ki bi bil še živ, če ne bi – tako se temu pač reče v pravnem jeziku – z zavestno malomarnostjo zagrešil kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti s smrtnim izidom.

Ukleščen umrl v 20 minutah

Na ljubljansko prireditev Podjetnik leta se je Boštar 13. oktobra 2010 pripeljal s svojim beemvejem. »Povedal je, da je tam užival alkohol, in hkrati dodal, da se v vozilo ne bi usedel, če se ne bi čutil sposobnega za vožnjo. Že ta del zagovora govori o njegovi nekritičnosti do uživanja alkohola in vožnje pod njegovim vplivom,« so Boštarja okrcali višji sodniki v svoji sodbi, pod katero se je podpisala predsednica senata Stanka Živič ter s katero so zanj potrdili sodbo kranjskega okrožnega sodišča. To je Boštarja obsodilo na leto in pol zapora plus na odvzem vozniškega dovoljenja za leto dni.

Ne le da se je Boštar tisti večer napil, ko je okrog polnoči sedel v avto in na sopotnikov sedež povabil Balukčića, v krvi je imel komaj verjetnega 2,289 promila alkohola. Pozneje je zares razlagal, da se je verjetno že počutil dovolj sposobnega za vožnjo, če je sedel za volan. Le megleno pa se je spominjal Maria, ki je na zabavi spraševal, ali ga kdo odpelje domov na Gorenjsko. Na Gorenjki se je nedaleč za cestninsko postajo Torovo zgodila tragedija. Pri 140 na uro je začelo avto zanašati, zapeljal je v desni jarek, kjer se je večkrat prevrnil, treščil v drevesa in obstal na strehi. Izvedenec za medicino Armin Alibegović je dejal, da je Balukčić zagotovo umrl v 20 minutah, saj je bilo ukleščenemu in stisnjenemu onemogočeno dihanje.

Čeprav je obtoženčev odvetnik Janez Koščak iz odvetniške družbe Čeferin v pritožbi (v njej je prosil za oprostilko ali vsaj za razveljavitev sodbe) višje sodnike opozarjal na po njegovem pomembno olajševalno okoliščino – da se je Boštar takoj po nesreči odločil za zdravljenje svoje odvisnosti od alkohola –, so mu ti pod nos pomolili mnenje izvedenke Martine Tomori, »da je kljub zdravljenju do svojih problemov ostajal nekritičen, kar kaže na njegovo šibko željo po uspešnosti programa zdravljenja odvisnosti«. Psihiatrinja je pač izvedela, da je bil Boštar dvakrat na zdravljenju v Begunjah, tam pa je bil bojda njegov odnos neprimeren, bil je vzvišen do osebja in celo zanikal je svoje težave z alkoholom.

Pijan, nezanesljiv in prehiter

Tako kranjski okrožni kot tudi ljubljanski višji sodniki se strinjajo z izvedencem cestnoprometne stroke Janezom Perčičem, da je bil razlog za zanašanje in nesrečo le v vozniku, v njegovem psihofizičnem stanju, torej, popolni pijanosti v kombinaciji z verjetno utrujenostjo.

Kako več kot dva promila alkohola vplivata na osebo za volanom, pa je pojasnjeval strokovnjak za sodno medicino Jože Balažic. Po njegovem mnenju je bil Boštar v usodnih trenutkih le bleda senca treznega in razumnega človeka, imel je veliko motnjo ravnotežja in zavesti, ki jo je spremljala huda motnja vida zaradi zoženega vidnega polja. Pojavil se je dvojni in močno zamegljen vid, pri taki pijanosti pa je postal zaspan in praktično brez refleksov, zaradi česar se je reakcijski čas povečal za 100 odstotkov.

Brez kančka dvoma o njegovi krivdi so zato višji sodniki potrdili kazen za Romana Boštarja ter odločno zavrnili poskuse obrambe, da mu je možno dokazati le kak prometni prekršek, ne pa kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Pijanost in sosledje kršitev cestnoprometnih predpisov je namreč po njihovem tvorila prav kaznivo dejanje. Prvič: bil je pijan. Drugič: ni bil sposoben varne in zanesljive vožnje, zato pri 140 na uro ni zmogel obvladovati vozila, torej je vozil prehitro. Tretjič: zaradi teh okoliščin ga je začelo zanašati in zakrivil je usodno prometno nesrečo.