Pri 84 letih je dobila v oskrbo vnuka invalida

MARIBOR – Ko je 27-letni David Uršej pred dobrim letom obrnil 26. list v svoji življenjski knjigi, se je njegovo življenje postavilo na glavo. »Kar čez noč je ostal, kot bi bil brez strehe nad glavo,« nam je zaplet opisovala njegova babica, 84-letna Angela Uršej. In gospa, ki ji je z obraza razbrati, da ji v življenju ni bilo poslano z rožicami, nadaljuje: »David je bil eden od dvojčkov, ki ju je moja hčerka povila kot spontani plod. Na svet sta David in njegov brat dvojček Denis privekala tri mesece prehitro. David je utrpel hude poškodbe možganov, Denis je dva dni po porodu umrl. David je vse od rojstva vezan na nego domačih, še danes nosi plenice in le ob tuji pomoči naredi tri ali štiri korake od postelje do stola ali obratno.«

Zadolžili za pogreb

Leta in leta sta za Davida skrbela mama Bojana Uršej Bizjak in njegova babica Angela. Dopoldneve je bil v varstvu mariborske izpostave Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo Marijana Borštnarja iz Dornave, vendar ko je dopolnil 26 let, se je preživljanje dopoldanskih uric v družbi njegovih prijateljev v domu izteklo. Dom namreč nima koncesije za varstvo odraslih, zaradi česar so morali nekaj varovancev odsloviti. Med njimi tudi Davida. »Večkrat sem jih prosila, ali bi ga lahko ob najbolj nujnih opravkih pripeljala v dom za nekaj uric, a mi je vodja razložila, da tega po zakonu ne smejo početi. Zdaj je pač vse na mojih plečih, a sama sem iz dneva v dan starejša in mi pojenjajo moči,« je nadaljevala Davidova babica.

Da je tragedija še večja, je kmalu za tem, ko so Davida v domu postavili pred vrata, boj z možganskim tumorjem izgubila tudi njegova mama Bojana. Četudi je bila od rojstva gluha, pa se je po najboljših močeh trudila, da ubogi David ne bi bil zapostavljen. »Njegov oče ga še nikoli ni videl. Nikoli ni vprašal, ali kar koli potrebujemo ali kako mu gre. Hvalabogu, da vsaj preživnino plačuje,« si je oddahnila ženica in obenem pokazala na hčerkino sliko, ki je uokvirjena stala na mizi v jedilnici. Zraven je utripala svečka, v znak, da je bolečina ob njenem odhodu še vedno prisotna. V grob so jo položili pred tremi meseci. Ker ni bilo denarja, so si ga za pogrebne stroške izposodili. Zdaj dolgove vračajo iz svojih skromnih prihodkov.

Zaljubljen v Džuli

Odkar je David v 24-urni oskrbi svoje babice, se je tudi zanj življenje dodobra spremenilo. David je namreč zaljubljen v glasbo. Od jutra do večera sedi pred precej dotrajanim kasetnikom in vrti kaseto naprej in nazaj. Vedno znova je iz kasetofona prihrumelo: »Džuli.« Uspešnica jugo pop zvezdnika Daniela Popovića je pač njegova strast. Večkrat je babico dregnil pod rebra in ji zamrmral, da bi pesem rad poslušal še enkrat. Ob refrenu je zavriskal in kazal znake, da mu je pesem nadvse všeč. »Tak je njegov vsakdanjik. Od jutra do večera čepi pred radiem. Pred časom je za rojstni dan dobil klaviature, a se je medtem pokvaril adapter za elektriko. Z baterijami pa se ne da, saj se prehitro izpraznijo. Ima talent za glasbo, saj za menoj ponovi vse, kar mu pokažem. Sicer z enim prstom na desni roki, saj leve zaradi prizadetosti ne more uporabljati.«

David pa ni edina skrb babice Angele. Na njenih plečih sta tudi preostala otroka pokojne hčere Bojane, 24-letni Denis in njegova mladoletna sestra Deja. Skupaj z njunim invalidnim gluhim očetom (ki ni isti kot Davidov) si petčlanska družina deli borih 58 kvadratnih metrov veliko stanovanje na Betnavski cesti v Mariboru. Angela si že dlje prizadeva, da bi se z Davidom preselila v drugo stanovanje. »Dala sem vlogo na centru za socialno delo. Kakšen bo njihov odgovor, še ne vem, seveda pa sem vesela, da so mi odobrili financiranje novega kavča. Ta, ki si ga zdaj deliva ponoči z Davidom, je dotrajan in iz njega že gledajo vzmeti.«

Rešitev za Davida bi bila dopoldanska namestitev v enem od zavodov. Babica je izvedela, da naj bi dom v Staršah deloval podobno kot tisti, v katerem se je David ob dopoldnevih zadrževal do svojega 26. leta. »Da ga odpeljejo za osem ur, bi mi veliko pomenilo, da si vsaj malo odpočijem. Veliko opravkov imam, kljub temu da sem že v pokoju. A če imam Davida od zore do mraka, potem mi ne preostane drugega, kot da vstajam sredi noči, ob treh ali pol štirih,« je naš pogovor sklenila Angela. Ob izgubi mame so svoji sošolki na pomoč priskočili tudi zaposleni na mariborski srednji ekonomski šoli. Z ravnateljico Darjo Cizel in šolsko svetovalko Danico Pelcl na čelu z o organizirali dobrodelno akcijo, s katero so zbirali živila za obubožano družino.