TREBNJE – V zadnjih dneh avgusta 1997 je v vasici Prelesje pri Trebnjem nasilne smrti umrla 77-letna Justina Šalehar. V hiši sta jo napadla roparja, jo pretepla in od nje izsilila borni tolarski plen. Pretepena ženska je po dveh dneh umrla v bolnišnici, storilcev pa do danes niso prijeli.
Zdaj že propadajoča domačija Justine Šalehar stoji na vrhu hriba nad vasjo Prelesje in 77-letna ženica je na tem rajskem kraju, kot so ga imenovali domačini, živela sama. Imela je nekaj živine, za katero je skrbela po svojih že nekoliko slabotnih močeh. Nikoli ni bila poročena, imela je nekaj sorodnikov, a ti ji na kmetiji niso mogli pomagati. Zato je pri njej večkrat priložnostno delal kakšen domačin iz okolice; potrebovala je pomoč pri živini, pri košnji in še kaj. Nekoč urejena in lepa kmetija je bolj kot ne propadala, a kljub temu sta jo na muho vzela neznanca, ki sta se iz bog ve kakšnih razlogov odpravila na roparski pohod prav k Šaleharjevi. Morda sta si obetala bogat plen in 26. avgusta 1997 se je zgodil zverinski napad. Ženico sta napadla, jo z udarci grdo zdelala in izsilila denar – 2000 tolarjev – nato pa sta nemočno pustila.
Za dva tisočaka
Ko je prišlo na dan, da je bila Šaleharjeva žrtev neznanih nasilnežev, se je po okolici brž razširil glas o domnevnih storilcih. Nekateri so kar takoj pokazali na Rome, drugi so namigovali, da si je hotel nekdo prilastiti njeno posest. Govorice niso potihnile, še posebno ne po tistem, ko je ženica zaradi poškodb po dveh dneh umrla v novomeški bolnišnici. Ljudje so stikali glave in premlevali, kaj naj bi se tam na hribčku usodnega dne dogajalo. Iskali so motiv, nekateri so celo imenovali domnevne storilce, medtem pa je policija že sprožila obsežno preiskavo.
Na kraju dogajanja so skrbno zavarovali vse sledi in se lotili temeljitih analiz. Preiskava je bila res široko zastavljena, zaslišali so več sto ljudi in preverili njihove alibije, a odgovora o storilcih do danes niso našli.
Pred smrtjo je spregovorila
Tistega dne, bilo je v večernih urah, sta dva neznanca vstopila v hišo Justine Šalehar. Od ženice, ki pravzaprav ni imela nič vrednega, sta zahtevala denar. Ker ni takoj odgovorila, sta jo grobo pretepla, dokler jima ni izdala, kje ima svoje prihranke. Bilo jih je za borih 2000 tolarjev, kar sta vzela, nato pa sta ranjenko prepustila usodi.
Naslednji dan je Šaleharjevo našla socialna delavka in takoj poklicala pomoč. Žrtev je bila toliko pri sebi, da je tudi policistu, ki je prvi prišel na kraj zločina, povedala nekaj podrobnosti. »Dva sta me oravbala,« je dejala in dodala, da sta ji ukradla 2000 tolarjev. V novomeški bolnišnici se je njeno zdravstveno stanje začelo slabšati in po dveh dneh je nesrečnica umrla.
Kriminalisti so brskali in pregledovali sledi, našli so nekaj prstnih odtisov in se sistematično lotili preverjanja. Temeljito so se pogovorili s skoraj vsemi vaščani, opravili so več kot dvesto pogovorov. Vsak je kaj povedal, a sestavljanje mozaika ni pripeljalo do cilja. Njihova opažanja so se razhajala, vsakdo je dodal nekaj svojih pogledov in domnev. Nekateri so omenjali Rome, ki naj bi v bližini nabirali gobe, in s tem nakazali, koga sumijo. A kot rečeno, preverjanje vseh teh podatkov ni dalo odgovora. Kriminalisti so obiskali romska naselja, nekaj ljudi so preverili s poligrafskim testiranjem, a niso našli nikogar, za katerega bi lahko z gotovostjo trdili, da je bil takrat v hiši na hribčku nad Prelesjem.
Elektrikarjevi odtisi
Ko so izsledili možakarja, ki je v hiši pustil svoje prstne odtise, se je zdelo, da se preiskava bliža sklepnemu delu. Toda upanje je bilo prenagljeno; odtise je pustil elektrikar, ki je že pred časom tam menjal števec. Niti sanjalo se mu ni o dogodkih na dan zločina in kaj hitro so ga izločili iz vrst možnih osumljencev.
Druga vroča sled bi bili lahko odvrženi cigaretni ogorki, a tudi tu se je izkazalo, da z odkritjem ne bo nič; tam jih je odvrgla socialna delavka. Po vasi pa se je kar naprej šušljalo in premlevalo, kdo bi lahko bil storilec. Govorice so spodbujali preiskovalci, ki so temeljiteje preverjali nekatere domačine, predvsem tiste, ki so Šaleharjevi sem in tja pomagali pri kmečkih opravilih. Enega so zlobni jeziki tako preganjali, da se je možakar celo odselil, a se kljub temu ni mogel izogniti sumničenju, sovražnim pogledom in pripombam. Po nekaj letih, ko še vedno ni bilo nič z odkritjem storilcev, je možakar naredil samomor. Pravijo, da tudi zato, ker so ga nekateri preprosto označili za morilca.
Obsežna preiskava pa se je nadaljevala z vedno novim preverjanjem alibijev možnih osumljencev, primerjali so kazenske evidence, iskali podobnosti kaznivega dejanja z drugimi takimi dogodki, opravili so rekonstrukcijo, aktivirali center za kriminalističnotehnične preiskave, kjer so sproti analizirali vse, tudi najmanjše sledi. Brez uspeha.
Domačini niso optimistični
Smrt Justine Šalehar ni pozabljena, a spomin na okrutni dogodek vseeno tone v pozabo. Njena domačija v Prelesju propada, domačini se sem in tja spomnijo napetih dni po njeni smrti, ko so se nekateri med seboj sumničavo pogledovali. »Če jih niso dobili do zdaj, jih ne bodo nikoli,« so prepričani.
Na Policijski upravi Novo mesto pravijo, da primer res še ni raziskan, kar pa ne pomeni, da so nanj pozabili. Že nekaj let obljubljajo, da ne bodo odnehali, dokler ne odkrijejo storilcev. Vprašanje pa je, ali po toliko letih temeljitega dela sploh še lahko odkrijejo kakšno novo sled. Rešitev primera nasilne smrti Justine Šalehar lahko prinese zgolj kakšno naključje.
