KOČEVJE – Že ducat let so gasilci na Kočevskem vsako pomlad, žal tudi ta ni izjema, na trnih. Razlog za to so podtaknjeni požari na sipinah rudniške jalovine. Na površini več kot sto hektarjev rastlinja v okolici tamkajšnjega jezera, praviloma v večernih urah, ognjeni zublji s plameni, ki švigajo več metrov visoko, razkažejo svojo moč. Možem postave je sicer pred leti uspelo zasačiti požigalce in tako gasilcem prihraniti ure in ure težaškega dela, a so se ti kaj kmalu vrnili in požigali naprej. Lokalni piromani so tako letos spet na delu.
Člani PGD Kočevje so bili zaradi njihove objestnosti doslej trinajstkrat poklicani na krotenje rdečega petelina. Ta, podobno kot njegova živa vrsta, najraje kikirika ob svitu, po travniških požarih na robu Kočevja in Šalke vasi, kjer je po letu 1978 zapuščen dnevni kop rudnika rjavega premoga zalila voda. Nad umetnim jezerom vsako leto bujna vegetacija razkaže svojo mavrično podobo, ki je za požigalce prava ognjena sla, gasilcem, ki seveda svoje delo opravljajo predano (prostovoljno), pa nemalokrat beli lase. Ne le zaradi posredovanj in tveganja svojega zdravja (pod sipinami je namreč velika količina žvepla), temveč tudi skrbi za svojo varnost. Neki mladenič v naselju Trata si je prejšnji konec tedna tako želel težaško poslanstvo gasilcev razlagati kar po svoje.
Med gašenjem napadel gasilce
»Gasilci so posredovali pri požaru, ko sta zagorela suha trava in podrast. Med intervencijo je do njih pristopila oseba; enega gasilca je žalila in fizično napadla,« so v poročilu zapisali na kočevski policijski postaji. Anton Komat, poveljnik PGD Kočevje, ki je z devetimi tovariši, vozili in opremo pet minut po obvestilu nemudoma pridrvel do pogorišča, je povedal, da so se kljub vsemu počutili nelagodno.
»Na tej vzpetini večje površine je travišče letos prvič zagorelo. Tako kot na vsaki drugi intervenciji smo skovali načrt in se lotili gašenja. Medtem sta se nam približala mlajša fanta. Nekaj časa sta gledala, nato začela spraševati, in kot se mi zdi, saj zaradi narave dela nisem mogel dobro slišati, vprašala: 'Kdo je to zažgal?'« se spominja Komat. A ker z odgovorom očitno nista bila zadovoljna, sta stopila še bližje, gasilcem pa naj bi dejala: »Kaj zijaš?!« Komat pravi, da ga je nato vljudno vprašal: »Kaj pa je?«, nato pa je, kot pravi, začelo padati. Eden je, kot so ugotovili policisti, Komata brcal z nogo in z roko tepel po telesu. Drugi fant ga je držal. Kmalu je nato prišla mlajša ženska in fanta sta se umaknila. Gasilci se niso dali zmotiti in so še naprej gasili požar. Na srečo se je končalo brez težjih poškodb, a kljub temu ostaja grenak priokus. Kot so se namreč po vrnitvi pomenkovali gasilci, lahko po nosu dobiš tudi takrat, ko delaš oziroma pomagaš. »Je že tako, da imamo bodisi pri gašenju bodisi prometnih nesrečah vedno ob sebi lepo število vsemogočih gledalcev. To je za nas moteče, še zlasti ko hočejo izvedeti podrobnosti dogodka. Če si tiho, znajo zmerjati,« razlaga Igor Kalinič, predsednik PGD Kočevje, ki deluje že častitljivih 136 let. Na dvorišču društva, pod isto streho je tudi Gasilska zveza Kočevje, še izvemo, da to ni bil prvi primer neposredne grožnje njihovim uniformiranim kolegom. Pred leti, ko je sredi zime zagorelo v barakarskem naselju na Trati, so jih gostitelji celo zmerjali in se zoperstavljali gašenju. Z rokami so tolkli po kabini cisterne, da se ta ne bi približala pogorišču. Vdolbine so še danes vidne.
Na teren s policijo
Po tem dogodku so se dogovorili, da se bodo odslej intervencij lotevali skupaj s policijo. To je trajalo le nekaj časa, saj je bil dogovor, ker se grožnje niso več pojavljale, potihoma opuščen. A kot kaže, bodo morali od zdaj naprej nad vsemogoče razgrajače in piromane spet v spremstvu policije. Le tako bodo namreč lahko dosegli, da pri opravljanju svojega dela gasilci ne bodo več ogroženi in da bodo imeli zaščiteno tudi svojo lastnino.
»Kar potrti smo bili, ko smo pri gašenjih opazovali mlade srnice, ki so zbegane tavale v noči in iskale svojo vrsto, saj jih je ogenj, še bolj pa gost dim, pregnal iz varnega zavetišča visoke trave. Bodo preživele? Zanesljivo se ne bodo več vrnile na območje, kjer so bile povite. Lahko si mislimo, koliko gnezdišč ptic je doslej tod pogoltnil ogenj,« razlaga eden izmed gasilcev. Drugi mu pritrdijo.
Od kilograma sena le trije grami pepela
Varuhi okolja opozarjajo, da ogenj, ki bruha, ne upepeljuje samo trav, ampak tudi gnezdišča ptic in legla malih živali. V okolici Rudniškega jezera domuje namreč več kot sto vrst ptic, med nekaj redkih na stari celini. Gosti dim in vonj po zgoreli podrasti in travi (flori in favni) močno onesnažujeta območje krajevne skupnosti Rudnik-Šalka vas, veter pa ju prinaša tudi v bližnje mestno jedro. Odkar je rudnik zaprt, se površine dnevnih kopov in odlagališče jalovine še hitreje zaraščajo. Nihče jih ne vzdržuje. Matija Kobola, domačin iz Šalke vasi, ki ima hišo tik pod poraščenimi sipinami, je njega dni dejal, da piromani brijejo norce. Zavedajo se, da jim nihče ne more do živega, zato se redno lotevajo podžiganja. »Rad bi povedal, da od enega kilograma zgorelega sena ali trave na pogorišču ostanejo le trije grami pepela, seveda če ga veter ne odpihne na sosedovo njivo,« razloži.
Napad na uradno osebo? »Gasilci vedno v uniformi prostovoljno in brezplačno opravljamo svoje delo. Smo torej uradne osebe. In če je uradna oseba napadena, bo morala zakonodaja to tako obravnavati. Nas bo res?« se sprašuje Igor Kalinič. Kočevski gasilci se med drugim sprašujejo, zakaj se večina požarov, in še to na isti lokaciji, zgodi ravno v večernih urah in konec tedna? |
