PTUJ – Posebni varnostni ukrepi so včeraj vladali na ptujskem sodišču, ko so trije pravosodni policisti v hišo pravice najstarejšega slovenskega mesta pripeljali 53-letnega Milana Volgemuta. Upokojeni policist, ki je dobra tri desetletja deloval kot varuh javnega reda in miru, se je zagovarjal zaradi umora ptujskega podjetnika Franca Branka Klinca oktobra lani. »Ne,« je kratko odgovoril možakar iz Zabovcev na vprašanje sodnice Biserke Rojic, ali priznava krivdo. Kot je pozneje na hodniku sodne palače razkrila tožilka Diana Šeruga Sagadin, se ne o priznanju krivde ne o višini kazni z obtoženim sploh niso pogajali, saj je venomer zanikal krivdo.
Oče dveh odraslih otrok je zatem pojasnil, da ima dobrih 700 evrov pokojnine in je lastnik stanovanjske hiše ter osem let starega neregistriranega avtomobila. O tem, kaj naj bi se tragične noči dogajalo v gostinskem lokalu pokojnega gostilničarja, včeraj ni bilo govora. Kljub vsemu smo izvedeli, da se Milanu Volgemutu očita, da naj bi s strelnim orožjem balistiki sumijo, da z lovsko puško ustrelil Franca Klinca. Izvedeli smo še, da naj bi to storil iz koristoljubja (da ga je okradel) in maščevanja (zaradi njunega spora iz lovske družine). Zagovornik obtoženega, odvetnik Matic Klemenčič, je razkril strategijo obrambe: »Neposrednih dokazov, ki bi bremenili mojega klienta, ni. Bojim se, da se morilec gospoda Klinca še vedno prosto sprehaja po svetu.«
Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da naj bi Milana Volgemuta z umorom povezali na osnovi gibanja njegovega mobilnega telefona v kritični noči. Prav tako naj bi bili preiskovalci prepričani, da so sledi smodnika, ki so jih našli na truplu pokojnega, enake sledem smodnika na strelskih rokavicah Milana Volgemuta. Toda obramba želi dokazati, da bi sledi na rokavice, ki so jih zasegli ob hišni preiskavi, lahko nastale tudi na strelskem tekmovanju na bežečega zajca, ki so ga lani organizirali v lovski družini Dornava-Polenšak in na katerem je sodeloval Volgemut. Da Milan Volgemut ni morilec priljubljenega ptujskega gostilničarja, pa ni prepričan samo njegov zagovornik. Pred sodiščem nas je ustavil možakar srednjih let. Po njegovem pripovedovanju sta bila z Milanom Volgemutom dobra prijatelja, vendar zdaj to nista več: »Predvidevam, da je ponaredil ključ od mojega stanovanja, si prilastil bančno kartico in z nje ukradel 300 evrov. Ob zadnjem dvigu gotovine na bankomatu so ga posnele varnostne kamere. Zadeva je zdaj na sodišču. Da pa bi bil morilec Franca Klinca, pa ne verjamem. To je storil nekdo drug.« Kako trdni so dokazi, navedeni v obtožnici, bo pokazalo sojenje. Sodnica je določila kar sedem dni v aprilu in maju. Da se s sodnico poznata še iz časov, ko je Volgemut nosil modro uniformo, je dal vsem v dvorani jasno in glasno vedeti. Ko ga je sodnica vprašala, ali se strinja, da mu sodi sama, ali želi sojenje pred senatom, je Volgemut odvrnil: »Popolnoma vam zaupam. Enaintrideset let sem delal v policiji, se poznamo in vas prosim, da sojenje vodite sami.« Začetek sojenja bo že prihodnjo sredo.
