LJUBLJANA – Nadaljeval se je nenavaden proces, na katerem poskuša okrožno sodišče s pomočjo policistov na zatožno klop posaditi Krčanko z začasnim prebivališčem v Kamniku Alenko Martinc, toda ta je bila kar nekaj časa na policijskem seznamu pogrešanih oseb. V ponedeljek pa je s PU Ljubljana prispela dobra novica. »Preklicujemo zaprosilo za objavo v medijih za pogrešano osebo, 49-letno Alenko Martinc. Najdena je bila živa in nepoškodovana.« Včeraj bi tako morali Martinčevo znova privesti na sodišče. Toda »iz PP Kamnik sporočajo, da privedba ni uspela, saj je imenovana hospitalizirana v Psihiatrični bolnišnici Ljubljana«, je sporočila predsednica tričlanskega senata Lea Habjanič.
Psihiatrov ne smejo motiti
Ker jo je že nekajkrat vabila zaman, je sodnica pred obravnavo poklicala kliniko, da bi se pozanimala, ali je obtoženka sposobna prihoda na sodišče, da potem zanjo uredi prevoz do sodne palače. Podton jeze v njenem glasu pa je dajal slutiti, da je klicala zaman oziroma da tistih na psihiatriji ne gane uradni klic s sodišča. »Trajalo je 20 minut, prevezali so me kakih petkrat. Do lečečega zdravnika ali zdravnika vodje oddelka sploh ne prideš. Uspelo mi je dobiti nekega vodjo, ki pa je menda zdravstveni tehnik. Pravi, da številke zdravnika nima. Zahtevam predstojnico Štrukljevo (Katarina Barbaba Štrukelj s Centra za klinično psihiatrijo, op. p.), pa mi vežejo drugega zdravstvenega tehnika. Uspe mi govoriti še z nekom, ki se predstavi kot tajnica. Odvrne mi, da ne more kar tako klicati predstojnice...«
Sodnici zato ni preostalo drugega, kot da v zapisnik narekuje, da »sem tajnico prosila za obvestilo, ali je obdolženka sposobna prisostvovati javni obravnavi, in obvezala se je, da bodo to sodišču sporočili«. Trajni nalog za privedbo Martinčeve velja kajpak tudi za nadaljevanje sojenja, ki bo 9. aprila, prav zaradi včerajšnjega zapleta pa bodo tedaj znova zaslišali psihiatričnega izvedenca v tej zadevi Dragana Terziča in od njega zahtevali jasen odgovor na vprašanje, ali še vedno velja, da je za čas očitanega ji dejanja sicer neprištevna 49-letnica sposobna proces spremljati v živo.
Na Martinčevo so se organi pregona spravili zaradi kaznivega dejanja poskusa preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi. Ker pa so jo torej psihiatri razglasili za neprištevno, tožilci zanjo ne bodo zahtevali kazni do petih let zapora, ampak predlagali izrek ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja; ženska ima bojda precejšnje težave zaradi zlorabe alkohola.
Ni pihala, zafrkavala se je
Bilo je 29. marca 2010, ko sta jo imela sredi popoldneva na trzinskem avtobusnem postajališču v postopku domžalska policista in jo zaradi suma, da je v alkoholiziranem stanju, pozvala, naj opravi alkotest. Ko pa ji je policistka Klavdija ponudila napravo, jo je močno udarila po roki in zavpila, da alkotesta ne bo opravljala, so v predlogu za izrek ukrepa zapisali tožilci.
Zunaj glavne obravnave so včeraj zaslišali vsaj policistko, ki je bolj natančno opisala, kaj in kako se je zgodilo. V patrulji je bila s kolegom Aljošem, poslali pa so ju na cesto Kamnik–Domžale, kjer naj bi punto z nezanesljivo vožnjo ogrožal druge udeležence v prometu. Kmalu je sledil nov poziv policistom, da ta avto že vijuga po Trzinu. Tam sta ga ustavila, »voznici je komaj uspelo priti iz avta, imela je zadah po alkoholu pa tudi precej nestabilna je bila. Ko sva ji ponudila alkotest, je bilo 'bi, ne bi', potem se je odločila, da bo. Malo je pihnila, ne dovolj. V resnici sploh ni pihala, alkotest je opravljala tako, da se je zafrkavala. Govorila je, da obvlada borilne veščine in kaj vse nama lahko naredi, nato pa me je s pestjo udarila po roki. Kar močan udarec je bil, saj sem bila poškodovana.«
Martinčevo so nekoliko pomirili šele strokovni prijem ključ in lisice na hrbtu, policista pa sta jo spravila v avto in odpeljala na strokovni pregled na inštitut za sodno medicino, kjer so ji v krvi namerili 2,11 promila alkohola. Med potjo je žalila policistko, »ne vem, kaj vse sem bila po njenem«, ko pa sta jo po odvzemu krvi znova odpeljala v avto, da jo odpeljeta v Trzin, ni hotela, da ji pomagata priti do doma s tem, da pokličeta njenega moža ali koga od sorodnikov, da pridejo ponjo. Raje je začela osvajati mladega moža postave, češ kako lušten in simpatičen je, vabila ga je na pijačo.
Nekaj dni pozneje pa je, nadaljuje policistka Klavdija, šokirana izvedela, da je na postajo prikorakal mož Martinčeve in se spravil nad njenega komandirja, »češ da žena zaradi mene leži v kliničnem centru, da sem ji povzročila tri poškodbe in da nas bo tožila«. Resnici na ljubo je slišati, da se je Martinčeva tistega dne res ranila in je potrebovala zdravniško pomoč, vendar pa je bojda padla na kraju in v času, ki nista imela popolnoma nobene zveze s policijskim postopkom.