LJUBLJANA – »Morali se boste naučiti, da ljudje težave rešujemo z besedami, ne s pestmi,« je obtoženemu nasilnemu Semičanu Sergeju Moharju na ljubljanskem okrožnem sodišču ob izreku pogojne obsodbe pojasnila sodnica Alja Kratovac Prokopović. Sergej, ki je javnosti znan od decembra 2010, ko je skupaj z bratom Gregorjem vlomil v hišo, nato pa pretepel, okradel in na koncu še ubil 72-letnega upokojenca iz Črnomlja Franca Kobetiča, se je namreč znova znašel na sodišču, tokrat zaradi nasilja nad nosečo ženo Jasno Mohar. Poleg 18-letne pravnomočne kazni je zdaj dobil še deset mesecev pogojne s preizkusno dobo treh let, a ta bo začela teči šele, ko bo prišel iz zapora. Torej tam nekje leta 2029 ...
Sam hotel
izvesti splav?
Sojenje nekdanjemu kandidatu za župana Semiča in propadlemu podjetniku Sergeju Moharju zaradi brutalnega nasilja nad ženo je bilo bliskovito, saj ni pričala nobena izmed povabljenih prič. Obtoženi je že na začetku priznal dejanje in tako sodišču sporočil, da bo v primeru občutljivega družinskega nasilja stoično sprejel naloženo kazen. Tudi sicer se v postopku verjetno ne bi zagovarjal, saj je njegov zagovornik David Sluga sodnici jasno sporočil, da tega ni najbolj sposoben, saj se psihiatrično zdravi tako na Dobu kot v ljubljanskem Polju.
Sergeja so na sodišče vklenjenega pripeljali in z njega odpeljali policisti, saj prestaja 18-letno zaporno kazen zaradi ropa in povzročitve hudih telesnih poškodb, ki so se končale s smrtjo upokojenca iz Črnomlja. Tokrat so mu sodili zaradi nasilja nad ženo med letoma 2008 in 2010, se pravi tudi v obdobju, ko je bila noseča in zato še bolj občutljiva. Obtožnica mu očita, da je Jasni Mohar omejeval svobodo gibanja in sčasoma stopnjeval nasilje; ne samo da jo je ljubosumno nadziral in preprečeval stike s prijatelji, nenehno ji je brskal tudi po telefonu in ji grozil, da ji bo kar sam opravil splav. Pri ustrahovanju pa se ni ustavil, saj se je nanjo večkrat spravil tudi s fizično silo.
Obtožnica mu očita kopico napadov na partnerico. Ko je bila Jasna noseča, ji je najprej v trebuh vrgel ključe, nato jo je porinil v steno, zatem jo je vrgel po tleh, da je obležala nezavestna in je morala poiskati zdravniško pomoč. Ko je prišla v bolnišnico, je bruhala. Obtožnica mu še očita, da jo je žalil, zagrabil za vrat in jo davil ... Po dolgem trpljenju se je Moharjeva vendarle zatekla po pomoč na center za socialno delo in proti visokoraslemu ter močnemu partnerju sprožila uradni postopek. Ta se je zdaj končal s pogojno obsodbo. Sodnica je Moharju na koncu pojasnila, da se bo moral še pred iztekom kazni spoprijeti s svojo nasilno naravo in poiskati ustrezno pomoč.
Neuravnovešeni nasilnež
Da gre za psihično neuravnovešenega nasilneža, nam je posredno potrdil tudi njegov zagovornik Sluga, ki napoveduje predlog za obnovo postopka v primeru umora 72-letnega Franca Kobetiča, za kar je Sergej prejel 18-letno zaporno kazen, saj ga takrat ni pregledal psihiater. »Glede na naravo mojega klienta težko verjamem, da ni vzbudil dvoma prištevnosti, kajti že na prvi pogled ne deluje duševno zdrav. In ob tako drastični kazni je skrajno nenavadno, da se ne preveri tudi ta pomembna plat kazenske odgovornosti, to je njegova prištevnost, kajti brez tega ni kaznivega dejanja. Zunaj postopka smo pridobili izvedensko mnenje, ki kaže na to, da bi moral izvedenec psihiatrične stroke ugotoviti, da obstaja dvom o njegovi prištevnosti.«
Gre za primer, ki je dodobra razburil Dolenjce: Sergej je skupaj z bratom Gregorjem 13. decembra 2010 med 17.30 in 19. uro oprezal pri domovanju Kobetiča v Črnomlju nasproti Petrolovega bencinskega servisa. Upokojenec je prej služboval v Nemčiji, zato je veljal za premožnega. Sergej je s svojim podjetjem že prej pri njem opravljal hišna dela in si hišo dobro ogledal. Brata iz Semiča sta onesposobila varnostne kamere in alarmni sistem, razbila okno ter se splazila v hišo. Sergej je sodnici pozneje sicer zatrdil, da ga je brat čakal v avtu, in tako prevzel vso krivdo nase, čeprav marsikdo dvomi o tem. Kot je zatrjeval, je mislil, da upokojenca ni doma.
Sergej je moškega zvezal z lepilnim trakom in ga z obteženimi rokavicami silovito pretepal. Od nebogljenega Kobetiča je zahteval skriti denar, a mu je ta odvrnil, da je na banki. Za bratoma je ostalo truplo, nekaj stvari sta ukradla, odnesla sta signalno pištolo, zlato verižico, ki jo je imel Franc okoli vratu, zapestnico, ki sta mu jo snela z roke, ter nekaj denarja iz denarnice. Odpeljala sta se z njegovim mercedesom, audija pa sta pustila v garaži. Obdukcija je pokazala, da je Kobetič zaradi hudih ran in zlomov, odpovedi srca, možganskega edema, vdihovanja krvi, poškodbenega šoka, zelo hudih bolečin ter hude psihične travme zaradi strahu in groze umrl sam na tleh v naslednjih urah.
Kmalu po brutalnemu umoru so jima policisti prišli na sled, saj so odkrili ukraden avto brez registrskih tablic, pokritega s ponjavo v garaži na Jamovi cesti, brata sta namreč ukradeno robo in krvava oblačila spravila pri ljubljanskem prijatelju Aleksandru Arsenijeviću. Kot se je izkazalo, sta se okrutnega dejanja lotila zaradi finančne stiske. Sergej je hotel sodišče pozneje celo prepričati, da je to storil zaradi groženj Romov, češ da mu bodo ugrabili otroka, zaradi česar naj bi jim že plačal 40.000 evrov in vzel hipoteko na hišo. Ker je vso krivdo prevzel nase, bo Sergej za rešetkami sedel dolgih 18 let, njegov brat Gregor bo svobodo izza rešetk opazoval tri leta, njun ljubljanski pomagač pa je dobil šestmesečno zaporno kazen.