KRANJ – Kranjsko sodišče je v odredilo nadaljevanje pripora za Dejana Pejića, rojenega leta 1982, ki naj bi po prerivanju na hodniku starejše hiše v Tržiču ob življenje spravil 40-letnega Rajka Folića. Podrobnosti o dogodku uradno niso znane, tudi osumljenčev zagovornik Jaka Šarabon je redkobeseden: »Ne bom dal nobenih izjav. Ni tako, kot govori policija. Pejića bom zastopal tudi na sojenju.«
Zaslišanje se je precej zavleklo, saj si je odvetnik Šarabon po privedbi najstarejšega od tržiških bratov Pejić na sodnijo vzel debelo uro časa in proučil dokumentacijo. Potekalo je za zaprtimi vrati, nato pa so Pejića, čeprav so njegovi prijatelji pred sodiščem pričakovali drugače, odpeljali v pripor. Zaradi sodnih počitnic, ki se začnejo čez dober teden, je skoraj gotovo, da bo Tržičan najbolj vroč del leta preživel na hladnem.
Čeprav naj bi bila po prvih podatkih oba za zdaj vpletena stara znanca policije, to ne drži. Folić, znan na gorenjski narkomanski sceni, je nekajkrat prišel navzkriž z zakonom, za Pejića pa so šele po četrtkovem dogodku v stari hiši sredi Tržiča odprli dosje. V zaporu je bil, in to ne enkrat, njegov mlajši brat, ki je pred sodiščem to tudi povedal.
Kot smo lahko izvedeli, je zdaj priprti odraščal na ulici, a se s policisti oziroma zakonom ni bodel. Njegov mlajši brat, tisti, ki ima grehe iz preteklosti – te so pripisovali starejšemu –, je povedal, da je Dejan kmalu odšel na delo v tujino. Bil je tesar in krovec, nato pa je zaradi hujše oblike sladkorne bolezni pred nekaj meseci ostal brez dela in se vrnil v Tržič.
Polomil bi mu noge
Dejan se je ogibal sporom in konfliktom, so povedali njegovi prijatelji in sorodniki. Raje kot da bi se sporekel, se je umaknil, odšel stran. »Njega bi še pečka od grozdja prestrašila, če bi mu jo kdo frcnil v glavo. Vsak dan v priporu bo zanj muka.«
Dejanov prijatelj, ki je imel v preteklosti prav tako srečanja z zdaj pokojnim Folićem, je povedal, da ga je tudi sam prebunkal: »Hodil je za tabo in težil za denar. Enkrat sem ga imel zadosti in sem ga pretepel, pa ob tem še rekel, ker sem vedel, kakšen je, da mu bom, če bo šel na policijo, še noge polomil. Tako sem imel pred njim mir, ampak kot je videti, si je našel druge žrtve.«
Nihče od prisotnih ni vedel povedati, kaj naj bi se usodnega dne pravzaprav dogajalo v Tržiču, le to so modrovali, da naj bi se Folić in Pejić že nekaj dni prej srečala in sta se že pretepala: »Menda je šel Folić na policijo in prijavil, da mu je Deki spahnil ključnico, pa so potem policaji šli okoli in izvedeli, da je bil Rajko v lokalu tako nadelan, da je padel po tleh in je tako prišlo do izpaha. Vprašanje pa je, ali to sploh piše v zapisniku.«
Ob odhodu s sodišča si je Pejić, ki ga je čakala pot do pripora, zakril obraz s papirji in ostal brez komentarja. Izmenjal si le je nekaj besed z mlajšim bratom.