Pred smrtjo še klical domov: Pogrešam vas

ŠENTJERNEJ – Dolenjsko mesto, znano po tradicionalnih konjskih dirkah, petelinu in pridelavi cvička, je te dni ovito v žalost. Krajani kar ne morejo verjeti, da nikoli več ne bodo videli Boštjana Mikca, ki je v petek zvečer umrl v tragični prometni nesreči v ruski prestolnici Moskvi. Kot poročajo tamkajšnji mediji, je umrl v taksiju, s katerim se je iz ruskega obrata novomeške tovarne zdravil Krka, ki je od Moskve oddaljen okoli 60 kilometrov, okoli osme ure zvečer vračal v hotel. Vozniku taksija takrat ni uspelo obvladati svojega renaulta logana na avtocesti, spolzki zaradi dežja, in je izgubil nadzor nad vozilom, zapeljal na nasprotni pas in trčil v voznika mazde 3.

»Zaradi trčenja sta 40-letni taksist iz Moskve in 40-letni Slovenec ostala ukleščena v vozilu in zaradi hudih poškodb umrla na kraju nesreče,« poročajo tamkajšnji mediji in dodajo, da so lažje poškodbe dobili tudi trije potniki v drugem vozilu. Zaradi tragedije, za katero naj bi bila kriva taksistova prevelika hitrost – Rusi so sicer znani po tem, da se ne ozirajo na prometne omejitve in da za volan radi sedejo tudi pod vplivom alkohola –, so tako brez moža in očeta v nekaj minutah ostali njegova žena Ksenija Pavc Mikec in njuni hčerki Kiara in Urška. Zlasti petletna Kiara je bila zelo navezana na očka. »Nista se mogla ločiti, ko je prišel,« se spominja ena izmed njegovih sorodnic. »Hudo je bil brihten in strašno rad je imel družino,« še dodaja.

Ravno z dopusta

Mikec, inženir po poklicu, je bil eden izmed tistih zaposlenih v Krki, ki so morali zaradi gradnje nove tovarne v Rusiji velikokrat tja na službeno pot. V zadnjega pol leta je bilo njegovo življenje razpeto med družino v Šentjerneju in delom v Rusiji. Približno 14 dni je bil na vzhodu, nato se je za kakšen teden vrnil domov in se spet podal v največjo državo na svetu. Nazadnje se je tja odpravil prejšnji ponedeljek oziroma le dva dni po tem, ko se je z družino vrnil z dopustovanja na hrvaški obali. Skupno počitnikovanje mu je vlilo nove moči in nestrpno je čakal jutrišnjo sredo, ko bi lahko spet sedel na letalo in se vrnil k domačim. Družino je tako pogrešal, da se je s hčerama in ženo slišal skoraj vsak dan, nazadnje pa se jim je oglasil v petek, le nekaj minut pred tragično nesrečo. Kot nam je uspelo izvedeti, jim je med vožnjo proti hotelu okoli šestih zvečer po našem času povedal, da jih zelo pogreša. Pogovora z domačimi je bil tako vesel, da v njegovem glasu ni bilo čutiti nobene žalosti, samo dobro voljo in optimizem. Pri vsem skupaj je ironično predvsem to, da bi bila tokratna službena pot v Rusijo ena njegovih zadnjih, saj je gradnja tovarne tik pred koncem. Pred dvema mesecema je Mikec praznoval okroglih 40 let in načrtoval je, da bo rojstni dan čez nekaj tednov praznoval skupaj z mamino 70. obletnico.

S tastom v hribe

Njegova smrt je močno prizadela tudi prijatelje in sodelavce, saj jim je bil vzor s svojo delavnostjo in pridnostjo. »Zelo obžalujemo smrt našega sodelavca,« so v kratkem odgovoru zapisali v Krki. Najbolj pa je bil vesel, ko je lahko za nekaj dni pozabil na službene obveznosti in se posvetil prostemu času. Tega nikakor ni namenil poležavanju na kavču in gledanju televizije, ampak se je raje odpravil na svež zrak. »Rad je imel naravo,« dodaja sorodnica in komaj našteje, kaj vse je počel. Vikenda si ni mogel predstavljati brez obiska gora, saj se je, če je bilo le mogoče, tja odpravil s tastom. Z njim je prehodil dobršen del Gorjancev, pozimi pa presmučal vsa slovenska smučišča. Ni pozabil niti na kolo, s katerim se je odpravil do svojih domačih na Malem Slatniku.

Boštjanove posmrtne ostanke so v Slovenijo z letalom pripeljali v nedeljo zvečer, tako da so se lahko domači od njega še zadnjič poslovili.