Pred smrtjo malo
 služil, veliko posojal

LJUBLJANA – Pred razpravno dvorano številka 222 na ljubljanskem sodišču je bila pred nadaljevanjem sojenja Igorju Bavdku in Dragu Šteru zaradi novembrskega umora Tineta Resnika na Tepah pri Litiji gneča: k izpovedi je bilo povabljenih pol ducata prič, ki so v petkovem dopoldnevu nizale podrobnosti iz mozaika življenja Resnika, predvsem zadnjega dne. In če so obrazi pokojnikovih bližnjih dajali razočaran, utrujen vtis, je lahko opazovalec na drugi strani spremljal dinamične, a tihe pogovore odvetnikov obeh obtoženih.

V uvodu je odvetnik Milan Krstić (ki zastopa Bavdka) nasprotoval branju uradnega zaznamka, ki ga je stranka podala brez njegove prisotnosti. Med zaslišanjem naj bi policisti tudi grozili Bavdku. »Policisti so imeli v Bavdkovem spisu moje pooblastilo o zastopanju klienta, a me o njegovem zaslišanju niso obvestili,« je navajal Krstić. Tudi Šterov odvetnik Janez Koščak je poudaril, da je nesmiselno izvajati dokaz, na katerega se sodba ne sme opirati. Po trditvi tožilke, da izjava ni bila pridobljena nezakonito, jo je Krstić zbodel: »Tožilci težko razumejo, da zakon o kazenskem postopku velja tudi zanje.« Predsednica senata okrožnega sodišča Alenka Gregorc Puš je pojasnila, da bodo še razčistili, ali zaznamka lahko ostaneta ali ne, zaslišani pa naj bi bili tudi policisti zasliševalci.

Pozornost se je preusmerila na priče: prvi je bil Borislav Bivac, brat Draga Štera, ki pa je bil oproščen pričanja zaradi sorodstvenega razmerja. Več časa in energije je zato lahko šlo ob izpovedi Sonje Čerčinovič, zunajzakonske partnerice Tineta Resnika, ki je opisala njegov zadnji dan: Okoli enajste dopoldne je odšel iz Litije na Tepe snet tablice z nedavno zažganega vozila, ki je zgorelo dva tedna prej. Rekel je, da se vrne na kosilo, zato ga je čez kakšno uro klicala, a je bila številka nedosegljiva. Ker se na nekaj poskusov klicev in nekaj ur pozneje še vedno ni odzival, ga je šel hčerin fant Gašper Vrhovec iskat, Sonja pa je na Tepe prišla okoli enajste zvečer.

Vdovin lep spomin

Partnerja je podrobneje orisala: »Pomagal je kot mesar, popravljal avte in motorje, malo pa sva prodajala mladičke,« je naštela. Tine naj bi denar posodil zgolj prijateljem in znancem: »Niti ni šlo za velike zneske. Pisali smo jih na liste, da so ljudje dali podpis. Ko so vrnili denar, smo liste raztrgali,« je pojasnila njihov poslovni model. Podrobnosti sta iz nje izbezala odvetnika obtoženih, ki sta navajala številne izjave iz preiskave: enemu izmed prijateljev je večkrat posodil po 10.000 evrov, nekaterim naj bi posojal brez obresti, drugim pa računal 10-odstotne mesečne obresti. »Ljudem pa je tudi rekel: 'Boš kaj zraven dal,'« se spominja partnerica. »Včasih je ljudem, ki so mu hoteli vrniti denar, pa nas ni bilo doma, rekel, naj ga odnesejo kar sosedi Senadi.« Pri njej se je tako nabiral denar, ki ga je Tine nato prevzel. Sodnica jo je pobarala, kakšni so bili prihodki gospodinjstva. »400 evrov pomoči, s prtički zaslužim 400–500, Tine pa je tudi nekaj zaslužil, do 1000 evrov mesečno.« »In s tem ste lahko živeli ter vzdrževali hišo ter tri stanovanja?« je bila začudena sodnica, Čerčinovičeva pa ji je precej medlo pritrdila.

Spor s Šterom naj bi bil – po Sonjinih besedah – star 8 ali celo 10 let: »Razloga ne poznam, o Šteru se nisva pogovarjala.« Tudi Bavdka naj ne bi poznala ne on ne Resnik. In kako to ve? »V glavnem sem poznala vse prijatelje. Če pa bi bil Bavdek dolžen denar, bi se moral podpisati.« Obtoženi Šter je sicer imel pripombo na njeno pričanje, a mu je njegov odvetnik odsvetoval, da jo izpusti; navodilo je upošteval in nam prihranil še kateri drobec litijske sage. Za zdaj.

Kot priča je sledil Gašper Vrhovec, fant Resnikove hčerke Tine. Ta ga je šel prvi iskat, ko se ves dan ni oglasil na klice, ter s seboj vzel očeta Andreja Vrhovca. Našla sta nezaklenjeno vozilo, s katerim se je Resnik pripeljal, ter ga neuspešno iskala, se s Tep vrnila v Litijo, nato pa šla znova gor. Medtem so se proti Tepam odpravili tudi njegovi prijatelji: Gašper je obvestil Tinetovega prijatelja Željka Andrašija, ta Mladena Stojanovića in okoli Resnikove hiše se je zbralo nekaj iskalcev. »Truplo je prvi zagledal Mladenov brat Zlatan Stojanović, nekdanji policist, ki ga je osvetlil s svetilko,« je pričal Andraši.

Pasje zgod(b)e

Andraši je bil eden zadnjih, ki se je družil z Resnikom. V jutru na dan njegove smrti se je pripeljal v Litijo z bolno psico; ko jo je za nekaj ur pustil pri veterinarju, je z njim skočil do Ljubljane in ga znova pripeljal domov. Andraši se sicer ne spomni, kje sta se spoznala, je pa nekaj mesecev živel v njegovem stanovanju v Litiji. Govoril je o dobrih plateh zdaj pokojnega prijatelja: »Bil je skromen: ko so mu zažgali avta, se je okoli vozil v stari ladi nivi.« Po dogodku je obiskal vdovo Sonjo in v enem od pogovorov o Tinetovi usodi bil priča stavku: »Begić je pička, on tega ne bi mogel narediti.« Stavek je ponovil pred sodiščem, ko je bil s hrbtom obrnjen proti Dragu Šteru – tega vsi v Litiji kličejo Begić po njegovem rojstnem priimku. »Štera ne poznam, slišal sem pa za tega Begića,« je bil odločen na vprašanje predsednice senata.

O psih ni bilo veliko govora, priče, ki prihajajo z Resnikove strani, se niso spominjale veliko tovrstnih podrobnosti, o pasjih bojih tako ali tako nihče nič ne ve, govorili so le o pasjih mladičih. Toda zaradi pasjih bojev je bilo konec marca ovadenih šest ljudi in obstaja možnost, da se bodo Sonja Čerčinovič, Željko Andraši - Žele in Mladen Stojanović kmalu iz prič spremenili v obdolžence ali obtožence. Policija naj bi podala ovadbo proti njim, Resnikovi hčerki Tini in še dvema Litijanoma.

Kdaj bo potekalo sojenje za pasje boje, še ni znano, znano pa je, da naj bi se sojenje Šteru in Bavdku (ki sta tokratno preživela v tišini) nadaljevalo čez 14 dni, po nekaterih predvidevanjih bo to tudi zadnje pred poletnimi sodnimi počitnicami.