CELJE, LJUBLJANA – Leta 2009 so celjski okrožni sodniki Ljubljančana Nenada Mirovića in Topolšičana Gregorja Britovška zaradi pomanjkanja dokazov oprostili obtožb, da sta 19. marca 2002 s sveta spravila 25-letnega Velenjčana Matjaža Volka. V zadevo so zagrizli ljubljanski višji sodniki, jima leta 2011 sodili ter ju spoznali za kriva.
Tridesetka, potem pa Vida
Obsodili so ju na najvišjo mogočo kazen, torej na 30 let zapora, čeprav je v tej zgodbi močno škripalo z materialnimi dokazi. Toda tožilstvu je uspelo prepričati sodne instance (za višjim tudi vrhovno), da tudi posredni dokazi in v krog sklenjeni indici nedvomno dokazujejo, da je Britovšek naročil Miroviću, naj umori Volka, mu za to plačal 300 evrov, Mirović pa se je z Volkom odpeljal iz Celja v Ljubljano ter pri Gramozni jami vanj izstrelil štiri smrtonosne krogle.
Lansko jesen pa presenetljiv preobrat, oglasil se je namreč nekdo, ki je Mirovića (s tem pa tudi Britovška) popolnoma opral krivde za umor Volka. Iz zapora na Dobu se je oglasil Sebastjan Vida. Sedi, ker je novogoriškega okulista še z enim sostorilcem izsiljeval za denar ter mu sporočil, da bo njegovi ženi in otrokom iztaknil oči, pa naj jim jih, glede na to, da je okulist, vstavi nazaj.
Vida je za umor obremenil svojega klateškega brata, ki je bil poleti 2008 zaradi srčnih zapletov pri detoksikaciji hospitaliziran v kliničnem centru, od tam so ga 15. julija na smrtni postelji odpustili v domačo nego, umrl je 10 dni pozneje. Še prej je bojda poklical brata in se mu zaupal, smo izvedeli iz zahteve za obnovo postopka, ki jo je v Mirovićevem imenu vložil njegov odvetnik dr. Blaž Kovačič Mlinar.
Sebastjan trdi, da mu je Egon govoril o pritiskih in grožnjah zaradi svojega dolga do Volka, zato je kar nekaj časa hodil oborožen z očetovo bereto, ki jo je ta imel zaradi nekdanje službe v Udbi. Z Velenjčanom je bojda sodeloval pri preprodajanju zlata, in ko ga je enkrat prevzel od njega, ga je prodal pod ceno, denar zapravil za drogo, »potem pa se še dodatno zapufal za nakup mamil«.
V usodnem dnevu sta se Egon in Volk sestala pri ljubljanskem pokopališču Žale, Egon pa je Volka z izgovorom, da ima denar skrit nekje ob poti spominov, zvabil do spomenika v Gramozni jami, ga ustrelil in zbežal v neznano. Tako je bojda Egon pred smrtjo govoril svojemu bratu in ga zaprosil, naj o vsem skupaj obvesti organe.
Iščejo Egonov DNK
Odvetnik Kovačič Mlinar ne skriva upanja, da se bo zgodba izkazala za resnično, »saj sem popolnoma prepričan, da zaradi umora Volka sedi nedolžen človek, proti Miroviću ni namreč niti enega dokaza z izjemo prstnega odtisa na zunanji strani vrat Volkovega avtomobila, česar pa Mirović ni skrival, saj je priznal, da je za kratek čas prisedel«.
Toda Vidova zgodba ima resnici na ljubo precejšnjo luknjo
Začela se je, ko je bojda prav on na Dobu pristopil k Miroviću in mu povedal, da ve, da je v zaporu po krivici, da ve tudi to, kdo je umoril Volka, in da je pripravljen vse skupaj povedati pristojnim institucijam. Sta v resnici skovala drzen načrt, da bi Mirović s pomočjo Vidove laži prišel na prostost in bil kajpak pozneje za to pošteno nagrajen?
Ni tako, je prepričan Mirovićev odvetnik, saj se je Vida po njegovih podatkih že sredi leta 2011, ko njegovega klienta sploh še ni bilo na Dobu, obrnil na zavodskega psihologa Uroša Preloga in opravil pogovor z vodjem referata za operativo Alešem Tibljašem. Zaporniški psiholog je pozneje podal izjavo, da ga je ta zapornik res zaprosil za nasvet zaradi duševne stiske, v kateri se je znašel zaradi bratovega priznanja umora, vodja referata pa je dodal, da mu je svetoval, naj napiše pisno izjavo in jo pošlje na sodišče.
Bodo torej primer Umor v Gramozni jami znova obnovili?
Zadevo so vrnili v preiskavo in v Celju že zaslišali Sebastjana Vido. Očitno je bil dovolj prepričljiv za odločitev zunajobravnavnega senata, ki je sprejel zahtevo Mirovićevega odvetnika, naj sodišče prouči okoliščine smrti Volka z novim dokazom, in sicer ponovnim pregledom papilarnih odtisov in DNK-analizo cigaretnih ogorkov s kraja dejanja ter primerjavo z DNK Sebastjana Vide, s katerim si Egon Vida deli specifično ujemanje DNK-profila, kot to velja za vse potomce istih staršev.
Preiskovalna sodnica celjskega okrožnega sodišča Bojana Leskovar je zdaj izdala odredbo, s katero je Nacionalnemu forenzičnemu laboratoriju naložila ponovno preiskovanje sledi. Bodo torej odkrili tudi take, ki so pripadale Egonu Vidi? »Glede na že vloženo zahtevo za obnovo postopka, v kateri zatrjujemo, da je storilec tretja oseba in ne Mirovič, in v kateri smo že opozorili, da so bili na kraju umora tudi predmeti, ki mogoče pripadajo pravemu storilcu, je izdana odredba korak v pravo smer pri dokončni razjasnitvi tega primera,« sklene Blaž Kovačič Mlinar.
Obtožba in zagovori
Po obtožbi je dal Volk Britovšku 12.000 evrov, da zanj iz Nemčije uvozi audija in golfa. Ta je denar vzel, čeprav avtov sploh ni nameraval uvoziti, nameraval pa je zadržati denar. Sčasoma je postalo Volku vse skupaj sumljivo, zato je zahteval izpolnitev dogovora ali vrnitev denarja, Britovšek pa se je odločil, da se ga bo znebil. Najel je Mirovića. Nekega marčevskega dne je Volk omenil Britovšku, da mora v Ljubljano zaradi izterjave nekega dolga, in ga prosil, ali gre z njim, toda ta mu je v spremstvo ponudil Mirovića. Temu je dal pištolo. Umorjenega Volka so nekaj ur pozneje našli pri Gramozni jami. Britovšek je krivdo na sojenju zavračal, čeprav je enkrat govoril, da je Miroviću naročil le, naj ustrahuje Volka, drugič pa, da pri vsem skupaj sploh ni šlo za Velenjčana, ampak ga je za pištolo prosil Mirović, ker jo je potreboval za neki rop. Mirović je najprej govoril, da se z Volkom iz Celja sploh ni odpeljal proti Ljubljani, saj mu ta ni hotel plačati za pomoč pri izterjavi dolga, zato je izstopil iz njegovega avtomobila, pozneje pa se je spomnil, da je bil usodne noči res v Ljubljani, tja je z vlakom odpotoval na zabavo k sestri.
