Pred olimpijado pokasiral denar?

LJUBLJANA – O rokometnem športu smo že pisali, da je tudi konservativno leglo birokratov in funkcionarjev, ki si v brlogu Mednarodne in evropske rokometne zveze kujejo svojo slavo in dobrobit. Starocelinska liga prvakov je sicer blišč, a tudi lažni sijaj, v ozadju katerega se prepleta boj za lastne interese.

Tudi rokometni sodniki dajejo olja na ogenj nepravilnostim. Slovenska Nenad Krstič in Peter Ljubič iz Kozine veljata za ena najboljših na svetu, vodstvo rokometnih zvez pa jim je zaupalo denimo tudi sojenje finalne tekme na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012 med Francijo in Švedsko. Prestižnih tekem v njuni osebni evidenci ne manjka, tudi sojenja finala zadnjega svetovnega prvenstva med Španijo in Dansko, a decembra sta na Primorskem celo priredila novinarsko konferenco, da bi ovrgla obtožbe o pristranskem sojenju na dvoboju lige prvakinj.

Po novembrskem dvoboju med Baia Marejem in nemškimi dekleti Thüringerja, Romunke so jo dobile z 20:19, je namreč nemški trener Herbert Müller oba sodnika zasul s salvami obtožb. Lokalni župan iz Baia Mareja mu je namreč namignil, da bi morale Romunke, z ozirom, da je Slovencema plačal pod mizo, zmagati z desetimi zadetki razlike. Evropska rokometna zveza je proti jezičnemu Nemcu sprožila postopek zaradi izjav brez dokazov, proti Kozinčanoma ne.

Zdaj pa je iz nekdaj zatohlega sodniškega rokometnega brloga na dan prišla še dodatna nepravilnost. Zoper Petra Ljubiča pa tudi nekdanjega predsednika Zveze društev rokometnih sodnikov Slovenije Toma Vodopivca in Zdravka Babiča, sodniškega blagajnika, je bila na Policijsko upravo Ljubljana podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja ter kaznivega dejanja ponareditve in uničenja uradnih listin. Ali to pomeni, da se v nekdanjem rokometno-sodniškem avgijevem hlevu dogaja čiščenje?

Blagajnika zapekla vest

Za temi uradnimi in birokratskimi besedicami pa se skrivajo evrčki, ki so bili odtujeni iz skupne blagajne tistih, ki skrbijo za rokometno pravico v Sloveniji. Blagajnik Babič je namreč pripravil in izplačal naloge za štiri službena potovanja, ki jih v resnici sploh ni bilo. Vodopivec je fiktivne naloge odobril, delivec pravice Ljubič pa je na podlagi slednjih prejel izplačilo. Sodniške finance so bile skupno oškodovane za več kot 1200 evrov. Sicer odtujeni znesek ni velik, kljub temu pa pomeni več kot polovico vseh članarin, ki jih sodniki prispevajo v blagajno. V oči bode dejstvo, da so ta denar odtujili ljudje iz takratnega vodstva organizacije, ki deli rokometno pravico na igriščih, igralci pa so včasih le lutke, nemočne proti subjektivnemu sodniškemu presojanju pravil igre.

Ko je aprila lani predsednik sodniške organizacije postal Mitja Smolko, je na namigovanje članstva, da prej ni bilo vse po zakonu, sprožil revizijo poslovanja za obdobje med letoma 2010 in 2012. Neodvisna revizijska hiša se je nato zakopala v papirje, zanimivo pa je, da jo je na lažne potne naloge opozoril blagajnik Babič. Policija ovadbo še preverja, po neuradnih podatkih pa naj bi kozinski sodnik 20. maja 2012 fiktivno potoval na sodniški seminar evropske zveze na Dunaj. Skupni znesek stroškov po tem potnem nalogu je 478,16 evra, Ljubiču je bil izplačan zadnjega dne maja. Komisija je Mednarodno sodniško zvezo prosila za pojasnitev, odgovor pa je bil, da v tem času na lepi, modri Donavi ni potekal noben seminar. Nato naj bi Ljubič 26. maja potoval na Roglo, prav tako seminarsko. Na račun potnega naloga je prejel 144,3 evra, izplačanih prav tako 31. maja. Na vprašanje komisije pa je Rokometna zveza Slovenije priobčila, da na Rogli v tem času ni bilo nobenega seminarskega izobraževanja.

Ljubič se čudi

Peter Ljubič naj bi nato v hitrem ritmu 9. junija odpotoval v Novo mesto, ne da bi si ogledal prelepo Rudolfovo, ampak ponovno, da bi se kaj naučil in se s kolegi družil na seminarju. Za znanstvenofantastično pot na Dolenjsko je iz sodniške blagajne prejel 108,78 evra, v denarnico jih je lahko položil 29. junija. Babič je za Novo mesto komisiji pojasnil, da kakšnega seminarskega razglabljanja ni bilo. Bližale so se olimpijske igre v Londonu, Ljubič pa je 29. junija (fiktivno) moral na Dunaj, tam je sedež EHF, na sodniški seminar pred olimpijado. Tudi tokrat je Kozinčan iztržil 478,16 evra, izplačilo pa je od Babiča dobil že na dan službene poti (!). Po preverjanju Ljubičeve telesne prisotnosti v avstrijski prestolnici pa je na plan izplaval podatek, da je bil seminar zgolj teorija, ne praksa.

Osumljeni Peter Ljubič je včeraj ob našem klicu deloval začudeno. »Glejte, to je zame čisto nekaj novega. Ne spomnim se, da bi bilo tako. Nič ne vem, to moram preveriti, novica je zame nova. Sploh ne vem, za kaj gre. Veste, koliko seminarjev je, nenehno smo okoli. Dokler nekaj uradnega ne dobim, ne morem ničesar reči. Me pa preseneča, kaj to sploh je,« je bil kratek primorski rokometni sodnik. Mitja Smolko, novi predsednik ZDRSS, je bil za odtenek bolj gostobeseden: »Trenutno o tem ne morem povedati ničesar, ker pričakujemo, kaj bodo porekli na policiji. Smo pa vse dali tudi na tržni inšpektorat in na davčno upravo, kjer smo jih prosili za odkritje morebitnih nepravilnosti. Pričakujemo njihov odgovor, do takrat pa ne bi ničesar komentiral, ni niti etično niti pravilno, dokler ne bo ugotovitev, kakršne bodo. Preverjali smo papirje, ne držijo, zato smo zadevo dali naprej in pristojni organi bodo povedali, kaj in kako naprej. Smo naredili to, kar je po statutu vezano na društvo, za vse drugo pa so pač pristojni drugi organi.«