LJUBLJANA – Ko je Ermin Sivić 9. marca 2010 na parkirišču Mercator centra v Šiški oškodovanki siknil, naj izgine iz avta in mu da ključe, je ta najprej prav debelo pogledala, ko pa je zažugal s pištolo, je spoznala, da z njim ni šale. Sivić se je nato menda usedel v mazdo 6 in izginil v noč. Za njim pa so izginile tudi vse sledi. Niti prepoznava po fotografijah mogočih osumljencev na policiji ni prinesla želenega uspeha. A je čez čas anonimini klic na 113 vse spremenil. Neznanec je namreč sporočil, kdo stoji za oboroženim ropom.
Prepoznan na obravnavi
Kriminalisti so kmalu zbrali dovolj dokazov, da ima Sivić res na vesti kaznivo dejanje. Odločilna je bila prepoznava za steklom, saj je oškodovanka pokazala prav nanj, obtoženemu pa je bil na las podoben tudi izdelan fotorobot. Brez kančka dvoma ga je prepoznala tudi na glavni obravnavi.
Ženska se je pred sodnico še živo spominjala težkih trenutkov. Povedala je, da je tistega večera nekaj pred 21. uro v prtljažni prostor mazde 6 zlagala nakupljene reči, ko je opazila moškega, kako proti njej pospešuje korak. »Zaslutila sem, da to ne pomeni nič dobrega.« Hitro se je usedla v avtomobil, a je neznanec že bil pri njej in odprl vrata, preden ji je uspelo speljati. Zagrozil ji je, naj izgine iz avta in mu da ključe. Da misli resno, je nakazal še s pištolo, ki jo je imel zataknjeno za pasom.
Obtoženi krivdo zanika
Branil se je, da je tistega dne delal v ljubljanski kavarni Tromostovje, kar je potrdil tudi njegov šef. A si je ta, kot vse kaže, privoščil krivo pričanje, saj so izpiski baznih postaj mobilnih telefonov pokazali, da se je obtoženčev telefon gibal na območju ropa, in to prav med 20. in 21. uro. Tudi za to je imel obtoženi svojo različico zgodbe. Trdi, da je tistega dne telefon pozabil v avtomobilu, tega pa je vozila njegova zunajzakonska partnerica.
Sivićev nadrejeni je na sodišču govoril, da se zaposleni med strežbo v lokalu ne smejo pogovarjati po telefonu, a je tožilka opozorila, da gre za precej iz trte izvito pričanje. Izpiski pogovorov so namreč jasno pokazali, da je v času ropa obtoženec z območja kaznivega dejanja večkrat klical prav svojega šefa.
Že večkrat obsojen
Tožilka je v sklepni besedi opozorila, da je bil Sivić že trikrat obsojen na pogojno zaporno kazen, vedno zaradi premoženjskih deliktov. Za rop je predlagala tri leta zapora in preklic vseh pogojnih obsodb. Ko je sodišče dalo na tehtnico dokaze tožilstva in obrambe, je brez kančka dvoma sklenilo, da je tiste marčevske noči z mazdo 6 odšvigal prav Sivić. Za rop so ga obsodili na dve leti zapora, a bo, če sodbo potrdijo višji sodniki, za zapahi še enkrat dlje. Preklicali so mu namreč vse pogojne obsodbe.
»Prej ali slej vsak pride na vrsto,« je sodnica navrgla obtoženemu, ko ga je spomnila, da ima na vesti kar 60 tatvin. »Milo rečeno je smešno, da ste za toliko kaznivih dejanj dobili zgolj pogojno obsodbo,« se je čudila milemu kaznovanju svojih kolegov.
A bo moral Sivić poleg tega seči še v žep. Plačati mora stroške sodnih postopkov in oškodovanki ter njenemu očetu, ki je bil lastnik ukradenega avtomobila, odšteti slabe tri tisočake za stvari, ki so izginile skupaj z avtomobilom. Devet tisočakov mora povrniti zavarovalnici, ki je oškodovancu povrnila škodo. Preden je obtoženi zapustil hram pravice, pa mu je sodnica svetovala: »Združba, s katero ste to počeli, naj vam zdaj pomaga povrniti stroške.«
