NOVO MESTO – Dobro leto in pol je že, odkar je sodba višjega sodišča postala pravnomočna in je 26-letnemu Miranu Plutu z Jugorja pri Metliki za 23 let zapečatila usodo, saj je bil spoznan za krivega umora 21-letnega prijatelja Jureta Erjavca s Sel pri Dolenjskih Toplicah. Čeprav je sodba pravnomočna, se Plut z njo ne strinja zaradi številnih pravnih dilem, ki se nanašajo na domnevne nepravilnosti in nezakonitosti uporabe pridobljenih dokazov. Zato predlaga, da bi ustavno sodišče do zdaj izdane sodbe v celoti razveljavilo in postopek vrnilo v novo sojenje na novomeško sodišče, a pred spremenjen senat.
Sprva je bil spoznan za krivega umora iz nizkotnih nagibov, tožilstvo se je zavzemalo za 30 let zapora, petčlanski senat pa ga je poslal v zapor za 25 let. A Plut in zagovornik Milan Vajda sta se, tako kot tožilstvo, na sodbo pritožila, višje sodišče pa je ugotovilo, da ni šlo za umor iz nizkotnih nagibov, in je kazen znižalo za dve leti. S tem je sodba v imenu ljudstva sicer postala pravnomočna, a Plut je upe položil še na vrhovno sodišče, kamor je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitev določb kazenskega postopka. Vrhovno sodišče je zahtevo zavrnilo, zdaj se na ustavno obrača z ustavno pritožbo z isto obrazložitvijo. Prepričan je namreč, da so mu bile kršene številne človekove pravice in svoboščine.
Več kot dve leti ugibanj in iskanj
Jure je neznano kam izginil 25. februarja 2012. Številne iskalne akcije, pozivi domačih, tudi s plakati po Novem mestu in okolici, novomeški kriminalisti so ustanovili celo posebno skupino, ki se je ukvarjala z njegovim izginotjem, niso prinesli odgovora, kje je. Več kot dve leti so njegovi domači tavali v temi, a na začetku junija 2014 so bili vsi upi pokopani – Tomaž Kristan, ki je bil priča umoru in je Plutu pomagal zakriti sledi zločina, je pod težo slabe vesti po dveh letih in treh mesecih mor spregovoril, kaj se je dogajalo kritične noči in kje je Juretov prerani grob. Kriminaliste je peljal k vodnjaku ob zapuščeni zidanici v Dolenjem Suhorju, pokrov vodnjaka je bil zaklenjen s ključavnico obešanko, v njem pa je preiskovalce čakal srhljiv prizor, Juretovo truplo.
Zaradi pomoči po kaznivem dejanju je moral na zatožno klop sesti tudi Kristan, ključna priča torej, da je pomagal razvozlati skrivnostno izginotje Jureta. Obsojen je bil na leto zapora, kazen pa je lahko odslužil alternativno s 730 urami družbenokoristnega dela. A prav na Kristana se nanaša tudi ena od točk Plutove pritožbe, ki je romala na ustavno sodišče. Obtožnica se je namreč glasila le na Pluta, ki mu je očitala umor v sostorilstvu. »Brez sostorilstva opisano dejanje sploh ne bi moglo biti storjeno, kot je navedeno v obtožnici, zaradi tega pa je Plut obsojen tudi za ravnanja Kristana in njegovo udeležbo, kar je v nasprotju z načelom zakonitosti v kazenskem postopku in v nasprotju z načelom individualne kazenskopravne odgovornosti,« opozarja Vajda in dodaja, da je treba nedovoljeno pridobljene dokaze izločiti, prav tako je treba v primeru ponovljenega sojenja izločiti senat zaradi okuženosti z nedovoljenimi dokazi. Ob prijetju je eden od policistov namreč s Plutom opravil neformalni razgovor, s katerim je bil seznanjen tudi senat, prav tako naj bi bil nedovoljen tudi dokaz, ko so policisti Pluta peljali na kraj dogodka, in to brez prisotnosti odvetnika in brez zapisnika, brez odvetnika so policisti opravili tudi zaslišanje osumljenca dan po prijetju. Vajda opozarja še na zlorabo pravice tožilstva, saj je tožilec na predobravnavnem naroku Plutu v primeru priznanja krivde »ponudil« maksimalno možno zaporno kazen 30 let zapora.
Ustavno sodišče odločitve še ni sprejelo.
