Pralni stroj se je vnel, hiša jim je povsem zgorela

KUZMA –  Idilično občino Kuzma na skrajnem severovzhodu države, kjer je tromeja med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko, sestavlja tudi Dolič, kjer je med 400 dušami tudi nekaj domačinov romske skupnosti. Gre za urejeno vas, kjer v tem jesenskem času pridni domačini pobirajo sadove svojega celoletnega dela – kljub vsem naravnim nevšečnostim, zlasti poplavam, jih narava ni razočarala.

Tam na obrobju Doliča, pod gostim gozdom, stoji romsko naselje, ki sicer ni razvito in napredno kot denimo na Pušči, v Vanči vasi, Kamencih in še kje, toda ljudje so vseeno pridni, gostoljubni in prijazni. Ob pomoči lokalne skupnosti, občine Kuzma, ki domačim Romom vseskozi stoji ob strani, ter Centra za socialno delo Murska Sobota in humanitarnih organizacij domačini sproti poskušajo urejati vse svoje probleme. Žal pa družina Baranja iz Doliča 69, ki ima hišo nekako na začetku romskega naselja in vse drugo med redkimi uradno legalizirano, potrebuje bistveno širšo pomoč in podporo.

Pokanje v kopalnici

Še na septembrsko soboto so bili lokalni gasilci okrog 8.40 obveščeni, da se je v stanovanjski hiši razplamtel požar. Tega so pogasili okoliški gasilci in pri tem ni bil nihče poškodovan, nastalo pa je za najmanj 15.000 evrov škode, kar je za skromno družino preveliko breme. Policisti so pozneje ugotovili, da je požar izbruhnil zaradi napake na električni napeljavi. Gospodinja Ana nam razloži, da je v kuhinji pripravljala zajtrk, nekaj metrov naprej, v kopalnici, kjer je pralni stroj pral perilo, pa se je vnelo.

»Šele sorodnica me je opozorila, da v kopalnici nekaj poka. Takoj sem šla tja, in ko sem odprla vrata, me je skoraj pogoltnil ogenj. Sorodnica me je za lase potegnila ven in sva se tako rešili. Pozneje je bilo vse v plamenih, tako da gasilci, ki so hitro prišli, niso mogli veliko pomagati. Ostalo je pač to, kar vidite, stene. Zdaj vsi trije živimo pri dveh sorodnikih, a to težko prenašamo. Če ne bom mogla pred zimo priti pod svojo streho, grem raje na štrik,« nam žalostno razlaga Ana Baranja, ki ima ob hiši nekaj perutnine in je hvaležna vaščanom, da so ji podarili krmo za kure, gosi, purane... Hvaležna je tudi drugim, ki jim tako ali drugače pomagajo, posebno pa verjame, da se bo družina kmalu vrnila domov, a sami z malo socialne podpore bodo to težko zmogli...

Poleg gasilcev so na pomoč pri sanaciji pogorišča priskočili tudi sosedje – ne le Romi, temveč tudi drugi. Žal so potem, ko so vse očistili, lahko samo ugotovili, da ni nobene možnosti, da bi Baranjevi lahko živeli v svojem domu. Zakoncema Emilu in Ani so po hudem požaru ostale zgolj stene. V skupnem gospodinjstvu z njima živi tudi polnoletni sin Mladen, ki je začasno pri sestrični, medtem ko sta onadva pri sosedih.

Za obnovo 
nimajo denarja

Družina nima denarja za obnovo hiše, saj so prejemniki denarne socialne pomoči. Sprejmejo vsakršno pomoč pri nastali škodi, saj bi se radi čim prej vrnili v svoj dom. Za obnovo bi bilo treba najprej sanirati ostrešje in vstaviti okna, zatem pa urediti notranjost. Objekt je že očiščen, predračun za ureditev zgornje plošče pa znaša 11.000 evrov. »K sodelovanju smo povabili nekatere humanitarne organizacije in občino, ki so se odločile po svojih močeh pomagati družini v stiski, naprošamo pa tudi vas, da se odzovete in pomagate v sklopu svojih zmožnosti,« pravita socialna delavka in direktorica Centra za socialno delo Murska Sobota Barbara Zadravec in mag. Nataša Meolic. Seveda se je v reševanje nemudoma vključila tudi domača občina Kuzma, z županom Jožetom Škaličem na čelu. »Na vse načine poskušamo pomagati tej nesrečni družini, žal pa smo tudi mi omejeni. Po eni strani občina nima veliko denarja, po drugi pa nas omejuje zakonodaja. Kot župan, občan in sočlovek sočustvujem z družino, a vse potrebuje svoj čas. Najprej želimo, da bi hiša dobila streho, torej je treba čim prej urediti zgornjo ploščo, nato okna, vrata in notranjost. To bi bilo najnujnejše in bi bila stvar vsaj začasno rešena. Iščemo tudi možnost, da bi jih začasno nastanili v ustreznem bivalniku, a žal ga ne moremo postaviti tukaj. Zato razmišljamo tudi o skrajni možnosti, da bi družino nekam preselili, da bi lahko na toplem in suhem preživela zimo. Odprli smo tudi posebni račun, na katerem želimo zbrati nekaj sredstev za pomoč družini Baranja. Razumem te ljudi, da si želijo čim prej urediti zadevo in se vrniti pod lastno streho, a smo žal tudi mi omejeni, zlasti ne smemo mimo zakonskih predpisov,« nam je povedal župan Škalič, ki je prepričan, da bo pred hudo zimo kljub vsemu vse urejeno.

Podobno meni tudi edini romski svetnik v občinskem svetu občine Kuzma Evgen Cener, ki je tudi sosed družine Baranja. »Tudi sam poskušam pomagati, tako prek uradnih ustanov kot z domačini, ki smo pripravljeni poprijeti za vsakršno delo, samo da bi sosedje spet imeli lastno streho nad glavo. Če uredimo streho, okna in vrata, potem bo vse skupaj lažje. Gre za tri invalidne in bolne osebe, ki jim vsekakor moramo pomagati, saj se nimajo kje umiti ali kaj skuhati. Perilo perejo ročno in ga sušijo tukaj na sosednji baraki,« nam pove Cener.