SOJENJE

Požigalcem kupil orodje za vlom v svojo hišo

Objavljeno 18. april 2012 21.41 | Posodobljeno 18. april 2012 21.41 | Piše: Aleš Andlovič

Roma Ramadana Maljokuja so izdali računi in varnostne kamere iz trgovine.

Z bagrom so se spravili nad ruševine (foto: Jani Dolinšek).

MARIBOR – Dobrih osem mesecev zatem, ko sta silovita eksplozija in poznejši požar povsem uničila stanovanjsko hišo na Pobrežju v Mariboru, se na tamkajšnjem okrožnem sodišču obeta sodni proces proti požigalcem in seveda tudi proti naročniku. Policisti namreč niso odkrili le »minerjev« (gre za trojico hrvaških državljanov Lorisa Benčića, Ašmeta Halitija in Petra Čuića), ampak so razvozlali tudi, da je atentat v mariborskem predelu z imenom Greenwich naročil sam lastnik hiše Ramadan Maljoku. Vpleteni se bodo za svoja dejanja zagovarjali pred sodnikom Danilom Obersnelom, doslej pa sta razpisani dve obravnavi, za torek in četrtek prihodnji teden.

Na rokah Ramadana Maljokuja so lisice zažvenketale le nekaj tednov po eksploziji, ko so policisti našli dovolj dokazov, da je neposredno vpleten v poskus zavarovalniške goljufije. Da so možje postave sploh postali sumničavi, pa je Rom poskrbel sam, ko je že dan po dogodku na sedežu zavarovalnice skupaj s svojim sorodnikom zloglasno zahteval izplačilo zavarovalnine. Rom je romal v pripor, od koder ga bodo pravosodni policisti v torek pripeljali tudi na sojenje.

Opečen molči kot grob

Za »zapahi« (sicer mariborske bolnišnice) pa je znašel tudi eden od požigalcev – Hrvat Loris Benčić. Možakarja iz Banjol pri Pulju je pri podtikanju požara presenetila eksplozija in ga hudo ranila. Po naših informacijah ima opečene kar 60 odstotkov kože, najhujše rane pa naj bi imel po glavi, vratu in nogah. Na desni roki in nogi naj bi imel obenem tudi več raztrganin. Doslej je Benčić, ki ima na Hrvaškem menda zajetno policijsko kartoteko, o dogodkih avgustovskega večera molčal kot grob.

Ko je 21. avgusta lani prebivalce Greenwicha stresla eksplozija, članov družine Maljoku ni bilo doma. Celoten napad na sicer novejšo hišo naj bi do potankosti načrtoval sam Ramadan Maljoku, ki si je obetal izplačilo 193.000 evrov zavarovalnine. Za toliko je namreč le nekaj mesecev pred usodno eksplozijo zavaroval dom svoje družine. Med iskanjem povezav pa so policisti ugotovili, da Ramadan Maljoku pravno sploh ni lastnik stavbe, ampak ima na papirju hišo v lasti njegov komaj šestletni sin z istim imenom. Načrt je bil takšen, da naj bi trojica Istranov napad uprizorila, kot da je motiv zanj rasna nestrpnost. Še preden so hišo polili z vnetljivo tekočino in zanetili požar, so imeli nalogo, da opustošijo notranjost, razbijejo vse pohištvo in zidove popišejo z grafiti, ki so bili žaljivi do Romov.

Posnele so ga kamere

Goljufivi načrt se ni izšel, saj so policisti, kot smo izvedeli iz zanesljivih virov, slaba dva meseca po napadu med preiskavo na domu družine Maljoku – preselili so se v drugo hišo v neposredni bližini, ki so jo gasilci rešili pred ognjenimi zublji – našli račun iz enega izmed mariborskih nakupovalnih centrov. Iz njega je razbrati, da Hrvati vlomilskega orodja sploh niso prinesli s seboj, ampak da jim ga je kupil Maljoku sam in da naj bi ga celo nastavil vlomilcem v notranjosti hiše. Še več. Varnostne kamere so Ramadana Maljokuja tudi posnele, kako je štiri dni pred detonacijo v mariborskem nakupovalnem centru Bauhaus kupil predmete, prav tiste, s katerimi so pozneje Istrani opustošili hišo na Pobrežju.

Da se je požiga in posledično tudi goljufije lotil nadvse amatersko, pa ne priča le nakup vlomilskega orodja. Sicer je preiskovalcem osumljeni Maljoku razlagal, da je montirno železo, sekiro, doze laka s sprejem, vžigalnik in sveče potreboval za lastne potrebe. Tako naj bi imel že dlje težave z greznico, zaradi česar je potreboval montirno železo za nemoteno odpiranje pokrova greznice. Z zelenim in črnim lakom je nameraval obnoviti kolo in moped svojima sinovoma. Medtem ko naj bi bile sveče namenjene verskemu prazniku, sekira pa sečnji lesa za domači žar. Povsem naključno naj bi bilo tudi, da se je Maljoku na dopust odpravil prav v rodno vas napadalcev – Banjole pri Pulju.

Mariborski Rom je vseskozi zatrjeval, da napadalcev ne pozna, ostro je tudi zavrnil, da bi jim izročil ključ od dvoriščnih vrat. Pred preiskovalnim sodnikom je razvil teorijo, da je ključ najverjetneje v ključavnici pozabila njegova sestra, ko so se odpravljali na dopust. Da je bilo eno od oken delno odprto, je osumljeni opravičeval s potrebo po zračenju. Še najbolj neverjeten pa je njegov izgovor, kako sta se v torbici njegove žene znašli telefonski številki Ašmeta Halitija in Petra Čuića. Vizitko, na kateri sta bili zapisani telefonski številki, naj bi ženi izročil njen brat, češ da gre za potencialna kupca parcele, ki jo družina prodaja na morju. Toda poklical naj ju ne bi še nikoli.

10 let zapora

Trojici Hrvatov – Lorisu Benčiću, Ašmetu Halitiju in Petru Čuiću – ter organizatorju požiga Ramadanu Maljokuju grozi zaradi kaznivega dejanja, ki je imelo za posledico veliko premoženjsko škodo in hudo telesno poškodbo, 10 let zapora.

Deli s prijatelji