KRANJ – Jeseniški izgubljeni deček Nermin Lović danes šteje 39 let, ima dolgoleten zaporniški staž in trdi, da se je naveličal biti statistika tega sistema. »Očitno je, da bi potreboval pomoč kakšne ustanove, saj se zavedam, da nisem za v družbo. Toliko sem bil po zaporih, da sploh ne vem, kako je živeti zunaj,« je povedal ropar pošte v Lescah in Gorenjske banke na Jesenicah in nadaljeval: »Saj ni treba brati obtožnice, saj vsi vemo, za kaj gre. Ne počutim se krivega. Na dolgi rok jemljem tablete, odkar sem v zaporih in tudi, ko sem na prostosti. Predoziral sem se in naredil sem dve smešni stvari. To, kar se mi očita, ne spada v moj karakter. Pa saj ni normalno, da gre človek s sladoledom v roki v pošto in jo oropa,« je izpovedoval in dodajal, da je pojedel okoli 90 tablet, zato se mu je strgal film: »Šestkrat sem dvigal roko nase, zapravil dve družini in pol življenja preživel po zaporih, delal sem sam sebi škodo. Prosim, da se upošteva moja preteklost. Poglejte, kaj so naredili iz mene, iz sociopata so naredili psihopata.«
Ko je pojedel kakšnih 90 tablet, se mu je strgal film
Nermin, kot je bilo slišati iz njegovih besed, se precej dobro spozna na diagnoze in farmacevtske produkte za pomiritev: »Kar sem sam pojedel, bi ubilo tri ljudi.« Ko je tožilstvo začelo postavljati natančnejša vprašanja o pomirjevalih in drogi, je odvetnik Dušan Csipö poskušal Lovića utišati, a mu ni uspelo, saj je njegov klient očitno užival v prikazu svojega znanja o tabletah. »Policisti so me prijeli s 7600 evri, zbeganega in osamljenega. Kam je šlo 2000 evrov, pojma nimam. Če bi se odločil za načrtovan rop, potem v banko ali na pošto ne bi prišel nezamaskiran, brez rokavic, z orožjem in s sladoledom v roki. Nisem neinteligenten fant, sem pa potreben pomoči, saj me vse življenje filajo s tabletami. Če bi bil moj namen ropati, bi denar spravil, potem pa pobegnil čez mejo. Saj sem se včasih ukvarjal z ilegalnimi prebežniki, dobro poznam poti.«
Lović je povedal, da je bil par mesecev zunaj, a le trikrat je prejel socialno pomoč v višini 260 evrov: »Gram heroina je 20 evrov, kokaina pa 50,« je še dodal, potem pa nadaljeval, da potrebuje strokovno pomoč: »Imam diagnozo avtosociopata. Fino bi bilo, če bi me dali na zaprti oddelek, ne pa da so me po dveh dnevih s psihiatrije izpustili.«
Ne delajte panike
»Gospod Lović je prišel do okenca in prosil za list papirja. Dala sem mu ga in opravljala neko drugo delo, on pa je nanj napisal, naj mu izročim denar, da ima za pasom orožje in ga ne želi uporabiti. Spodaj je pripisal še hvala. Izročila sem mu denar in je odšel. Rekel je še, naj ne delam panike,« je povedala uslužbenka banke Katarina Pogačnik.
Čeprav se je javnost nadejala, da bo primer Lović hitro zaključen, je njegov zagovornik Csipö zahteval pridobitev vse medicinske dokumentacije iz vseh psihiatričnih ustanov, kjer je poleg zapora bival njegov klient, hkrati je zahteval neposredno pričanje poštne uslužbenke, ki je na sodišče pisala opravičilo in v njem zapisala, da si ne upa soočiti s kriminalcem, ki ima za seboj že toliko let zaporne kazni: »Treba je še izvedeti, ali Lović nemara ne boleha za kakšno duševno boleznijo,« je zaokrožil odvetnik in tako prekinil sojenje do konca oktobra, ko bo Nermin Lović zagotovo prejel novo, dolgotrajno kazen odvzema prostosti, saj za eno tako dejanje storilcu po zakonu grozi od enega do deset let zapora.
