KOPER – »Pa to ni res! Nemogoče!« so bile izjave mimoidočih in strank poštne poslovalnice v Srebrničevi ulici v Semedeli po 17. novembru, ko sta v poslovalnico planila dva zamaskirana neznanca, od katerih je bil vsaj eden oborožen s pištolo, in od uslužbenke zahtevala denar. Zaposlena jima je izročila manjšo vsoto gotovine in se nato zatekla v zadnji prostor. Roparja sta poskušala s silo razbiti pregradno varovalno stekleno pregrado, a ker jima to ni uspelo, sta iz poslovalnice stekla v neznano. Na podlagi opisov očividcev se je v Sloveniji in v sosednji Hrvaški ter Italiji začela obširna preiskava. Že dobro uro po ropu so možje postave na železniški postaji v Ljubljani prijeli osumljena roparja. Ugotovili so, da sta 22-letna srbska državljana iz Zemuna.
Zemunci mahnjeni na pošto v Semedeli
Sliši se neverjetno, vendar je to že tretji oboroženi rop semedelske pošte, ki so ga izvedli Zemunci. Zadnjega sta novembra lani izvedla 24-letni Stefan Pejović in 22-letni Marjo Ilić, ki sta se dan pred ropom z redno avtobusno progo pripeljala v Trst, se zatem s taksijem pripeljala do Kopra, po ropu sta se z enakim prevozom vrnila v Trst, kjer sta se usedla na avtobus, ki naj bi ju odpeljal proti Beogradu. Njuna pot se je končala na Obrežju, kjer so jima policisti nataknili lisice. Pri ropu sta zamaskirana Zemunčana uporabila pištolo, njun plen je bil dokaj pičel, saj jima je poštna uslužbenka izročila le denar, ki je bil v blagajni za poštnim pultom. Odnesla sta 860 evrov in 125 ameriških dolarjev.
Ropala zaradi finančne stiske
Pejović in Ilić sta bila na začetku februarja že obsojena na koprskem okrožnem sodišču, kjer so vsakemu izrekli po leto in osem mesecev zapora, sodni senat namreč ni verjel njuni izpovedi, da sta se v Trst pripeljala zaradi začasnega dela in da ju je na cedilu pustil rojak iz Obrenovca, ki jim je obljubljal delo. Ker naj bi bila v denarni stiski, sta se odločila za rop, da bi dobila denar, s katerim bi poravnala prenočitev v tržaškem hotelu, kjer so zadržali njuna potna lista in avtobusno vozovnico za vrnitev v Beograd. V zagovoru in sklepnih besedah sta priznala, da sta bila v Srbiji že obsojena, Pejović na dve leti in deset mesecev za rop, Ilić pa večkrat za kazniva dejanja, povezana s preprodajo mamil. Poleg priznanja in obžalovanja sta sodni senat prosila, naj jima izreče milo kazen, saj pri ropu nikogar nista poškodovala in nista bila groba do poštne uslužbenke. Čeprav sta zagovornici obtoženih predlagali, da bi zadoščala že pogojna kazen, se je sodni senat odločil za zapor, tako da roparja še vedno ždita za rešetkami koprskega zapora. Na sodbo sta se zagovornici pritožili, kazen pa še ni pravnomočna. Po zbranih podatkih naj bi en lanski rop v semedelsko pošto izpeljala roparja prav tako iz Zemuna, osumljenca pa roki pravice nista dosegljiva.
