Posodil ji je denar, dobil pa nekaj seksa

TRŽIČ – »Kolikokrat sta?«

»Večkrat!« je bil sprva še nekoliko zadržan.

Med pogovorom nam je pogled večkrat šinil in zašel; tik za sogovornikom se je nastavljal namreč čudovit koledar. Sočen. Samih prekrasnih in razgaljenih deklet, »naravnih lepot«, kot je slikovito izgovoril 58-letni Božidar Zaplotnik, Tržičan, pravzaprav Preskar. Izučeni varilec in izdelovalec sekalnih nožev, zdaj že lep čas brezposeln, se še kako rad prepušča tovrstnim lepotam in nasladam, česar sploh ne skriva. Zato niti ni čudno, da se je v začetku lanskega leta pustil tako lahkomiselno zapeljati. »Le kje sem imel takrat glavo?!« se še danes tolče. Sredi rajskega vrta ji je namreč posodil precej denarja, ona pa se mu je predala in mu vešče ponudila svoje telo. V zahvalo? Je nemara nastal nesporazum? Je talca svojih oblin izsiljevala? Če je res tako, zakaj pa se ji je potem pustil, kerlc kot je, takole izsiljevati?! »Da me ne bi imela za buzeranta!« je jasno in glasno zapečatil ta, ki zdaj zahteva ves denar nazaj, vseh 2550 evrov, »če ne zlepa, pa zgrda!«, je odločen.

Geneza po tržiško

Zdi se, kot da se je tistega zimskega dne, konec januarja 2012, začela Stara zaveza pisati na novo. Prva Mojzesova knjiga je povsem nepričakovano dobila neke nove in bolj sodobne obrise. V rajskem vrtu, pri njem doma, sta se namreč ponovno srečala Adam in Eva, tokrat v podobi Božidarja ter njegove 20 let mlajše sosede, brezposelne ločenke, mame majhnih otrok. »Poznam jo že od njenega otroštva,« je potrdil, toda tako blizu kot tiste dni si še nista bila. »O, ja, na kavo je že prišla, o kakšnih spolnih storitvah pa ni bilo govora!« je priznal sicer strastni ljubitelj dobrega starega rocka, Lynyrd Skynyrd in Marshall Tucker Band, to je to, to ima najraje! Obenem je bil to tudi čas, ko je naš tržiški Adam prodal svojo fršterkerijo in imel pod vzglavnikom, kot se reče, nekaj privarčevanega, saj veste, za hude dni, ti pa so pri 260 evrih borne podpore, kolikor prejema, tako ali tako nenehno na jedilniku. Pa ne le na njegovem; težavni časi so očitno napadli tudi tržiško Evo, zato je bilo le še vprašanje časa, kdaj se bosta njuni stiski srečali. In res: srečali sta se v trgovini.

»Kupil sem pečico, zato sem M. poprosil za prevoz,« se je spominjal. Med tistimi bogato založenimi policami pa so se tudi njej očitno zasvetlikale oči, le komu se ne bi?! Videla je palični mešalnik. »Posodil sem ji 50 evrov ...« Povedala mu je, da mu jih bo čim prej vrnila, čim prej pa je seveda relativno, vmes se lahko zgodi še marsikaj. Kot na primer tole: že nekaj dni zatem, kot je zabeleženo v policijskem zapisniku, je pri Božidarju spet zazvonilo. Možak, ki je ravno užival ob koncertu Tine Turner, je bil kar malo nejevoljen, a vendarle dvignil slušalko ter izvedel: »Prosila me je, ali bi ji lahko posodil še 500 evrov.« Cincal pa je tako dolgo, dokler ni pred njegovim pragom parkiral – njen avto. »Lahko vstopim?« Seveda, ji je dovolil. V hipu se je zavrtel in ji kot pravi kavalir ponudil kos slastne (kupljene) čokoladne torte ter skodelico kave. »Kaj bo dobrega?« Izvedel je, da potrebuje ta denar za avto in otroke, da mu bo še ta mesec vrnila! Naposled sta se le dogovorila. Sicer pa niti v zapisniku ni povsem jasno, kaj se je v resnici dogajalo za štirimi zidovi, da se je ponosni in toliko izkušenejši Božidar tako hitro strl in upognil. Ter ji posodil 500 evrov.

Bunga bunga

Še isti teden, kot smo izvedeli, je prišla še po dva tisočaka. Sprva je odklanjal in bil kar malo hud: »Dokler mi ne vrneš 500, se nimava kaj pogovarjati!« Tedaj pa je začel telefon brneti in brneti, na zaslončku, kot nam je zatrjeval Božidar, je nenehno utripalo – njeno ime. Menda se nekajkrat sploh ni hotel oglasiti, ko pa se je, je bilo že prepozno. »Pridem na kavo!« Takrat se je znašel v nasadu figovih dreves. Tam je bila tudi ona. »'Dare, nujno, res, nujno rabim teh dva tisoč evrov, danes je zadnji dan, da poplačam sodne stroške, si edino moje upanje, nobenega drugega nimam, samo ti si še ta rešilna bilka, na katero se lahko zanesem,' me je dolgo prepričevala,« je opisoval Božidar. Na mizi je bilo spet nekaj slaščic, tam je bil tudi sok, alkohola ni bilo. »Spet sva sedela tu!« je pokazal na vrtljiv pisarniški stol in na majhen, a intimen prostor – sredi delavske kolonije. »'Vse ti dam, vse ti dam, vse, vse, kar hočeš!' me je v obupu nagovarjala. 'Na kolenih te prosim!' je rotila, se nastavljala, ponujala.« Vse bližje in bližje sta si bila, Božidar je v tistem pozabil na recesijo in pomislil, »polnoletna je pa še zdrava, zakaj pa ne?!« Hlače so padle; ne pa tudi njen puli. »Od zadaj, slonečo na mizi,« kot je živahno razlagal, ji je naposled (v stoje) le pokazal, kdo ima pri tej hiši denar! Potem ko ji je izročil še oba tisočaka, pa ona njemu, kdo razmišlja z glavo in kdo s ...

Nategnjenec

Seveda nista nič podpisala. »Bil sem naiven in neumen!« Kot se spominja, je že kmalu zatem odvihrala skozi vrata, »še hvala mi ni rekla!« Ker je bil Božidar premalo neizprosen? »Kakšnega posebnega užitka pri njej res nisem zaznal. Je bila bolj tiho, je bolj na d'nar mislila ...« Božidar se je sprva vseeno dobro počutil: dogovorila sta se, da bosta o tem molčala, dogovorila, da mu bo postopoma vračala. Nadaljevanje je bilo seveda klasično: lisička se mu je začela izmikati, vse redkeje oglašati na telefon, kadar jo je srečal, je naletel na same izgovore, »da še nima denarja, da mi ga bo vrnila naslednjič, naj počakam še do junija, do decembra, mi očitala, da sem izterjevalec, naj ne težim in naj bom dobro zaklenjen, saj bo nadme poslala svojega prijatelja«. Večkrat naj bi mu povedala tudi naslednje: »Denar boš dobil, potem se pa ne poznava več!« In kaj na to poreče Božidar? »Denarja še danes nimam, poznava se pa še vedno.«

Decembra lani mu je dokončno prekipelo, še zadnjič je pozvonil na njena vrata in jezno sporočil: »Prepričan sem, da je denar ukraden, da si me prevarala!« In jo šel prijavit na policijo. Pred dnevi pa je kranjska okrajna sodnica le odločila: »Obdolžena je oproščena vseh obtožb!«

»To je bil tudi zadnji dan, ko sem še na tej strani zakona!« je besno oznanil nategnjeni Božidar, ki naj bi mu pred tem njen advokat celo predlagal pogoditev. »Da mi bo vrnila 500 evrov! Čakaj, poba, kaj pa ostalo?!« ga je skorajda razgnalo. »'Ostalo je bilo pa plačilo za spolno storitev,' mi je dejal.« Tedaj se mu je zameglilo: »Ali me imate za tržiškega Berlusconija, ki za spolne storitve plačuje z bogastvom?!«

Božidar, zdaj pa res, kolikokrat sta?

»Trikrat!«