LJUBLJANA – Vlomi so za žrtve pogosto psihološko breme, in to ne zgolj zaradi ranljivosti, ki jo začutijo, ko spoznajo, da je nekdo vstopil v njihov svet in si prisvojil predmete. Predvsem pokradene stvari nimajo za pravega lastnika zgolj materialne, temveč čustveno vrednost, ki je ne moremo izraziti zgolj v evrih. Tak šok je v torek okoli devetih zjutraj doživel Tadej Majerle, ko je prispel v Gameljne in ugotovil, da je bilo vlomljeno v kontejner, kjer je hranil svojo opremo za jahanje. In to ne kakršne koli!
Tadej je poslovnež, s konji se ukvarja rekreativno, a kar precej: »Veliko delam z ljudmi in konji so mi omilili stres.« S partnerico sta pred časom prišla v stik z društvom za reševanje konj, enega sta posvojila: »Za sabo je imel slabo zgodbo; punca, ki ga je imela, ga je razvadila, nato pa se je ona obesila nad štalo in tega konja niso mogli prodati, ker je bil razvajen. Luštkan majhen konjiček je bil, na poti v klavnico pa so ga rešili.« S partnerico sta spoznala, da »nekatere konje zelo razvadijo ali jih spravijo v stres zaradi športne dresure«.
Na ranč v ZDA
Ko sta Tadej in njegovo dekle iskala rešitev, sta naletela na starodavni način jahanja vaquero, značilen za kavboje v ameriških zveznih državah Kalifornija, Montana in Wyoming: »Spoznala sva gospoda Bucka Brannamana, po njegovi zgodbi je Robert Redford posnel film Šepetati konjem.« Nato sta se hodila učit sloga vaquera v ZDA k prijateljem. »Tam smo živeli na ranču in se učili delati s konji in kravami. Oni živijo s konji, to so njihovi delovni partnerji,« pojasnjuje razliko Tadej.
No, policijsko poročilo razkriva, kaj se je zgodilo v Gameljnah v noči na torek. »Ugotovljeno je bilo, da je bilo ponoči vlomljeno v kovinski kontejner, iz katerega je bilo odtujenih več kosov jahalne opreme (uzde, sedla). O okoliščinah kaznivega dejanja policisti še naprej zbirajo obvestila,« poroča Maja Ciperle Adlešič, predstavnica za stike z javnostmi pri ljubljanski policijski upravi.
Tadej pojasnjuje, da je oprema sloga vaquero (tudi vestern) namenjena tako imenovanemu ranch ropingu in delu s kravami: »Vrv za krave mi je podaril Kalifornijec Jeremy, ki je iz kravje kože na roke spletel vrv. To je del njihove kulture. To so stvari za vse življenje, takih stvari ne moreš kar kupiti.«
Ogromno opreme je dobil na potovanjih. »Sedlo mi je pomagal izbrati prijatelj Jeremy, da bo primerno zame; ne vem, ali je sto takih v Evropi, ker niso klasična kavbojska.« Tadej je po vlomu ostal brez dveh sedel, dveh vestern uzd, štirih podsedelnic, pa ročno spletenega lasa, jahalne odeje s torbami, bež klobuka vaquero in treh parov konjskih čevljev oziroma copat, ki jih nadenejo konjem brez podkev: »Nekaj opreme so pustili, odnesli pa so stvari, ki jih je lažje prodati: nekdo je vedel, kaj krade,« je prepričan.
Primerna nagrada
Pojasnjuje, da so na steni kontejnerja skupaj viseli žvale in bosali (te svojevrstne uzde nadenejo konju na nos, žvale pa v usta). »Bosali so veliko dražje in na roke narejene. Pokradli so samo žvale.« A pojasnjuje, da celotna oprema ni klasična: »Vlomilci niso bili džankiji. Ne vem, ali je moja oprema že šla v tujino in je bila kraja naročena.«
Majerle ocenjuje, da bi ga ukradene stvari na tej strani Atlantskega oceana stale okoli deset tisočakov: »Samo sedlo me, na primer, stane okoli 3000 evrov. V Ameriki so resda cenejša, ampak priti mora v Evropo.«
Tadej je fotografije ukradene opreme objavil na facebooku, njegovo objavo so uporabniki v manj kot 24 urah delili okoli 700-krat. Zapisal je, da bo poštenega najditelja oziroma informacije, ki bi ga pripeljale do ukradene opreme, primerno nagradil. Informacije lahko oddate tudi na najbližji policijski postaji. Tadej še ne ve, kdaj bo lahko znova zajahal nekdaj problematično razvajenega konjička, ki sta ga s partnerico po metodi vaquero pripravila do tega, da ga je mogoče jezditi.
