LJUBLJANA – Z oprostilko v žepu je s kazenskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča včeraj odkorakal stari znanec zatožnih klopi, koprski župan Boris Popovič. Govori se, da niti sam ne šteje več, koliko ovadb in tožb ga je že doletelo, a kaznivega dejanja, ki mu ga je kot subsidiarna tožilka očitala Barbara Verdnik, nekdanja direktorica Primorskih novic, pozneje pa dopisnica Žurnala z Obale, ni storil, je včeraj razglasila sodnica Vladislava Lunder.
Zgodilo se je leta 2008 po tistem, ko je Verdnikova baje šele s pomočjo informacijske pooblaščenke prišla do odgovorov s koprske občine, kamor je naslovila vprašanja o etiki funkcionarjev in javnih uslužbencev.
Pozneje se sicer ena od urednic ni spominjala, kako je prišla do Popovičeve izjave, ki jo je objavila nekaj dni pozneje in v kateri župan izjavlja, da je »Verdnikova psihič, ki potrebuje pomoč strokovnjakov«. Je pa zagotovila, da je ne bi zapisala, če ji ta tega ne bi zares rekel.
Verdnikova je potem zaradi obrekovanja vložila tožbo proti prvemu človeku Kopra, ta pa je v zagovor dejal, da popolnoma dopušča možnost, da je kdaj rekel kaj takega, vendar pa zahteval magnetogram, s katerim naj se mu taka izjava dokaže. »Kaj vse govorijo o meni. Denimo tista, da imam v Trstu ljubico in z njo otroka. Obtožb res dobivam veliko, pa jih ne berem, predajam jih odvetnikom, ker bi preveč trpela služba, če bi se obremenjeval še s tem.«
Verdnikova, ki je baje zaradi težav pred odpustitvijo s Primorskih novic res imela zdravstvene težave zaradi stresa, pa je zatrdila, da je Popovič z izjavo o psihiču mislil prav na te njene težave.
V bran svojemu županu je, kajpak popolnoma pričakovano, na zadnji dan sojenja stopila Mojca Beljan, ki je v njegovem kabinetu odgovorna za stike z javnostjo. »Zagotovo ni rekel psihič, te besede ni v njegovem besednjaku. To je izrazoslovje, ki ga uporablja mlajša generacija, dvajsetletniki in še mlajši. Pa še to ne v negativnem smislu, bolj kot 'ti si faca'.«
Popovičev odvetnik Branko Gvozdič je čakal vse do konca postopka, ker pa nasprotna stran ni umaknila tožbe, kar je očitno pričakoval, je vstal in sodnici pomolil »zasebno tožbo, ki jo zaradi razžalitve Boris Popovič vlaga proti Barbari Verdnik«.
Kot odziv na njegov psihič je namreč nekaj dni pozneje v Žurnalu izšel njen stavek: »Ali veste, kako se reče hrvaški Idriji? Popovača!«
Župan je prepričan, da je s tem njegov priimek povezala z javnim zdravstvenim zavodom Psihiatrična bolnišnica Idrija, zato se tudi on počuti užaljenega.
Čeprav je sodnica Lundrova sprva dovolila vložitev te tožbe, je po protestu pooblaščenca Verdnikove, odvetniškega kandidata Andreja Brezavščka, ugotovila, da je ta zadeva relativno že zastarala in da ni več kazensko pregonljiva. Zato se je odločila, da v novinarsko-županskem sojenju kar razsodi, in je Borisa Popoviča zaradi pomanjkanja dokazov oprostila, saj sploh ni jasno, ali in v kakšnih okoliščinah se je pojavil županov psihič, da je potem udaril v časniku.
