LJUBLJANA, DUNAJ – Schwechat je tisti (pre)del Dunaja, kjer se policija po navadi ukvarja z žeparji in tihotapci, zaradi bližine dunajskega letališča preiskujejo tudi preprodajo ukradenih umetnin z vojnih območij. Toda tudi avstrijski policiji se pripeti »edinstven primer«, kot so poimenovali razkritje avstrijsko-slovenske kriminalne združbe, ki se je na Spodnjeavstrijskem namenila prodajati ponaredke slik svetovno znanih slikarjev za milijonske zneske. Samo zbirka ponarejenih del slovitega Pabla Picassa je bila v prodajnem katalogu ocenjena na več kot 70 milijonov evrov, med preiskavo pa se je razkrilo, da niso lažne zgolj slike, ki so nosile ponarejen podpis španskega malarskega genija, ampak še precej del več drugih avtorjev.
Policisti zvezne dežele Spodnja Avstrija (kjer leži Schwechat) so na začetku letošnjega leta dobili naznanilo, da nekdo prodaja ponarejene Picassove slike, predaja ponaredkov pa naj bi potekala v enem izmed hotelov v neposredni bližini dunajskega letališča. Začelo se je poizvedovanje in sodelovanje več posebnih enot, med drugim avstrijskega Referata za iskanje kulturnih dobrin, pa tamkajšnjih deželnih in zveznih kriminalistov. Prelomna točka za preiskovalce je bila, ko jim je v roke prišel prodajni katalog s Picassovimi slikami, katerega vsebina je bila ocenjena na 72 milijonov evrov; takrat so se možje postave odločili za navidezni odkup.
Osemdeset ponaredkov v dveh državah
Za pet ponaredkov Picassa bi morali kupci odšteti deset milijonov evrov, kot kraj prodaje je bil določen hotel v bližini letališča, prodajalce pa je pričakalo neljubo presenečenje: ker Avstrijci niso mogli izključiti možnosti, da so oboroženi, so na navidezni odkup poslali kar protiteroristično enoto Cobra, neposredno podrejeno notranjemu ministru Wolfgangu Sobotki. Kobre so aretirale šest osumljencev, starih med 46 in 65 leti. Na prvih zaslišanjih je pet avstrijskih državljanov ter 65-letni slovenski državljan z osrednjeslovenskega območja v en glas trdilo, da so slike pristne ter da niso imeli namena koga ogoljufati.
Toda v hišnih preiskavah ter vozilih aretiranih prodajalcev lažnih umetnin so – sprva pri naših severnih sosedih – preiskovalci zasegli 14 ponaredkov Picassa in Emila Noldeja, poleg slik pa še več dokumentacije, ki se je nanašala na umetnike, življenjepise slikarjev ter podatke o posamičnih slikah. Vse zasežene slike so nosile podpis pokojnega slikarja, na zadnji strani pa so bili rokopisi o potrditvi pristnosti s podpisom Clauda Ruiz-Picassa, slikarjevega sina in zakonitega administratorja slikarjeve zapuščine. Za povrh so dodali še več pečatov znanih galerij. A med preiskavo so odkrili, da ima naš državljan še več slik znanih umetnikov.
poslali protiteroristično enoto Cobra.
Tukaj so Avstrijci na pomoč poklicali naše kriminaliste, ki so (na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika ljubljanskega sodišča) pri 65-letniku opravili hišno preiskavo na območju ljubljanske policijske uprave: »Pri preiskavi so našli in zasegli 66 eksponatov oziroma slik najbolj znanih svetovnih avtorjev, poleg del Picassa še dela Klimta, Moneta, Kandinskega in drugih, za katere je obstajal sum, da so ponarejeni,« navaja Maja Ciperle Adlešič z ljubljanske policijske uprave. Poleg slik so zasegli še osnutke in kopijo oziroma osnutek prodajnega kataloga. Vse so predali Avstrijcem za potrebe njihove preiskave. Posledično je imel avstrijski notranji minister Sobotka za naše preiskovalce polna usta hvale: »Zahvalil bi se našim preiskovalcem in kolegom iz Slovenije. Gre za paraden primer nacionalnega in mednarodnega sodelovanja policijskih in sodnih oblasti.«
Prišle so
z Balkana
Avstrijci opozarjajo, da je nezakoniti trg z umetniškimi deli v razcvetu, tako v resničnem svetu kot tudi na spletu. Tiskovni predstavnik zveznega kriminalističnega urada Vincenz Kriegs-Au pa je za Slovenske novice pojasnil, da še vedno ne vedo, od kod izvira 80 ponaredkov: »Nekateri se zdijo precej stari. Gotovo je, da so jih v Slovenijo prinesli z Balkana, kjer jih je eden od aretiranih skladiščil za nadaljnjo prodajo.« Dodal je še, da so v Avstriji ob aretacijah priprli pet njihovih državljanov, ki pa so vmes že prišli iz pripora, našega državljana pa so takoj spustili na prostost.
Posel s ponarejenimi slikami se je tokrat sfižil, njegova protipravno pridobljena vrednost pa bi bila – v primeru uspešne prodaje naivnemu kupcu – gromozanska. Dobički pri ponarejenih delih umetnikov svetovnega kalibra se merijo v desetinah milijonov, združba iz naše zgodbe pa je ponaredke Picassa, Marca Chagalla in Clauda Moneta ponujala daljše obdobje. Ni še znano, ali se je kak Avstrijec pošteno osmolil in kupil kako ponarejeno delo za kup pravega denarja. To je še vedno predmet preiskave pri severnih sosedih. Glede na podatek avstrijskih preiskovalcev, da so bili ponaredki zelo dobri, pa ni izključeno, da kdo še vedno verjame, da je nedavno kupil original, ne pa ničvrednega ponaredka.
