BREZOVICA PRI MIRNI – Vasica, lučaj odmaknjena od ceste, ki vodi iz Trebnjega proti Mirni, je ovita v črnino in žalost. V ponedeljek popoldne je namreč v vasi ugasnilo življenje priljubljenega domačina, 42-letnega Janka Drčarja. Pridnega in delovnega očeta dveh mladoletnih otrok so sovaščani poznali predvsem kot zelo zagnanega in sposobnega moža, za vsako delo je znal prijeti in pomagati vsakomur, ki je potreboval njegovo pomoč.
Res je nepredvidljivo in kruto naše življenje in največkrat se zdi, da usoda udari prav tam, kjer bi najmanj pričakoval. Kdo bi si mislil, da bo na najbolj krut način posegla v mlado družino, ki si je življenje v zadnjih letih spravila v urejene tirnice. Resda je bil Janko poln načrtov, kaj vse še mora postoriti, a ogromno dela na domačiji je bilo že narejenega. In to brez kreditov, z lastnimi žulji, odrekanji in preudarnim gospodarjenjem.
Slonel nad strojem
V ponedeljek popoldne se je Janko, strojnik po poklicu, ki je septembra naredil še magisterij, vrnil iz službe. Delal je v Trimu, prav zaradi novih idej in zagnanosti je bil zelo uspešen pri svojem delu. Po kosilu, ura je bila pol četrta, se je odpravil ven, na dvorišče. Hotel je pospraviti gnoj, da bi marca prekrili streho na hiši. Pri delu je bil sam. Na starejšem traktorju je imel priključen hidravlični nakladalnik, z ročicami ga je upravljal s tal.
Sovaščan Damjan Bizjak je opazil soseda, kako dela oziroma je videl, da je nagnjen nad strojem, a kakšne pozornosti sprva ni polagal nanj, pomislil je, da se sklanja nad ročicami. Ko pa se je čez nekaj minut vračal po svojem dvorišču in videl, da je Janko še vedno v istem položaju, je posumil, da nekaj ni v redu. Pristopil je k njemu, takrat pa opazil, da ga je dvigalo stisnilo. Poklical je pomoč. »Reševalci so bili res hitri, trudili so se, da bi ga rešili,« zavzdihne soseda Mateja Bizjak, ki je zdaj, v najtežjih trenutkih v življenju, priskočila na pomoč Jankovi ženi Stanki.
Nepredstavljiva je bolečina, ki jo je prinesla nenadna tragedija. »Janko je obvladal traktor, to je jasno,« hlipaje doda Stanka, ki jo ob pogledu na njune skupne fotografije oblijejo solze. Pogled na njuno srečo, ki sta jo pred enajstimi leti kronala z rojstvom hčerke Nastje, pred osmimi leti dopolnila z rojstvom sina Jana, pred štirimi pa še s poroko, je zdaj tako boleč. Bolečina, kot je lahko zada le najostrejša britev! V trenutku so se kot hišica iz kart porušili vsi skupni načrti, velika praznina je zazijala v trdni družinski vezi, ki je rasla in se krepila iz leta v leto!
Poln načrtov
Janko in Stanka sta sprva živela na Mirni, ko pa je Janko po stricu podedoval domačijo, sta se, to je bilo pred sedmimi leti, preselila v Brezovico, le nekaj kilometrov od Trebnjega. Janko je, še preden se je lotil dela na kmetiji, izplačal druge dedinje, potem pa se lotil gradnje. Hiša je bila, ko jo je prevzel, še v surovem stanju, in v nekaj mesecih sta jo Drčarjeva uredila, da so se lahko preselili vanjo. »Koliko načrtov je še imel! Najprej bi prekril streho na hiši, hotel je narediti nadstrešek za avtomobile, nakupil je več strojev, tudi nov traktor, da nam bi bilo delo na kmetiji lažje. Tudi hlev je nameraval širiti in ga posodobiti. Še v nedeljo dopoldne je naredil nove vilice za bale nositi,« je v joku naštevala Stanka, ki je v ponedeljek ostala brez moža.
V hlevu imajo 26 glav živine, veliko dela zahteva tudi vinograd, v katerem so imeli sprva 1500 trt, lani pa so ga povečali še za 1300 trsov. V njihovem vinogradu je že porezano, trte so pripravljene na vezenje. »Še v nedeljo smo bili pri vinogradu, že noč se je delala, ko smo se vrnili domov. Tudi otroka se pridno vključujeta v delo in nič jima ni težko,« še pove Stanka.
Kaj se je Janku zgodilo pri delu z dvigalom, še ni povsem jasno. Priključek in traktor so si ogledali tudi policisti in kriminalisti. Ti zdaj ugotavljajo okoliščine nesreče, ki se je tako kruto poigrala z družino, polno načrtov.