MURSKA SOBOTA – Kar dolgo je sodnik okrožnega sodišča v Murski Soboti Stanislav Jug poskušal opraviti predobravnavni narok v kazenski zadevi sester, 59-letne Lidije in štiri leta mlajše Brigite Serec, iz bližnjih Satahovcev. Kar ni šlo zlepa, se je v sredo pripetilo zgrda. Policisti so namreč po odredbi sodišča obe sestri, mamo in teto nesrečne Anje Sekolovnik, o kateri smo mediji veliko poročali, privedli na sodišče. Sestri, ki jima tožilstvo očita kaznivi dejanji preprečitve uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi, za kar je zagroženo do 5 let zapora, in napada na uradno osebo (prav tako do 5 let zapora), sta nenehno ponavljali, da nista prejeli niti enega vabila na obravnavo, zato se nista mogli odzvati. Prvoobtoženo Lidijo, mamo dveh otrok, je še posebno bolelo, da so jo policisti privedli prav na materinski dan.
Obljubili, da bosta vabili podpisali
Ker je Lidija tudi sama pravnica, sta sodnik Jug in okrožna državna tožilka Desanka Novak, ki sta sicer večino žalitev prenašala mirno in dostojanstveno, poslušala dodatno pridigo o tem, kakšen kodeks sta podpisala. »Policisti so me gledali, kako sem se na stopnicah oblačila, čeprav sem invalidka in mi zaradi srčnih težav sploh ne bi bilo treba na sodišče,« je bila ogorčena Lidija, kričanje sester ter neupoštevanje sodnika pa sta privedli do tega, da je v dvorano prišel tudi varnostnik. In čeprav se je stanje takrat nekoliko umirilo, predobravnavni narok ni bil uspešen. »Z mano delate nečloveško in nehumano. To sodišče je pristransko, saj sem bila tukaj 35 dni v priporu za zadevo, v kateri me je ptujsko sodišče pravnomočno oprostilo. Tam so mi povedali, da se zaradi obrekovanja nikoli ne gre v pripor. Tokrat pa, čeprav nisem prejela nobenega vabila, ste mi kar poslali policiste. Zaradi vsega tega in zato, ker temu sodišču ne zaupam, zahtevam izločitev okrožnega sodišča v Murski Soboti,« je bila odločna Lidija Serec, njena sestra Brigita pa se je spraševala, »ali smo v Rusiji, Ukrajini ali Venezueli, kjer tako ravnajo s političnimi zaporniki, ali v pravni državi Sloveniji«.
Ves čas sta zadevo spremljala Lidijina otroka Primož in Anja, študenta agronomije oziroma veterine. Ta je mamo skušala pomiriti, a ji to ni uspelo. »Draga moja Anja, ne morem se pomiriti. Ne vem, ali bom morala umreti v tej dvorani. Temu sodišču nič ne verjamem in ne zaupam. Želim samo, da se sodišče samo izloči, in to bom ponavljala sto- in tisočkrat,« je govorila Lidija, podpirala pa jo je tudi Brigita, ki je bila nekoliko bolj popustljiva, a je glede izločitve sodišča popolnoma soglašala s sestro. Zatrdila je, da bo kazensko ovadila ne le sodnika, ampak tudi sodnega vročitelja.
Sodniku Jugu ni ostalo drugega, kot da zapiše vse, kar sta obtoženki povedali, ter predobravnavni narok preloži za nedoločen čas. Najprej bodo odločali o izločitvi murskosoboškega sodišča, potem pa bosta obtoženi dobili vabilo. Obljubili sta, da bosta vabili zanesljivo podpisali in se nanju odzvali, saj jima je sodnik v nasprotnem zagrozil z novo prisilno privedbo.
