Policisti so jo našli v vinski kleti, glavo je imela prestreljeno

SELNICA OB DRAVI  – Te dni, ko mineva dvaindvajset let od tragičnega dogodka v Selnici ob Dravi, smo si ogledali kraj zločina. Brez pomoči domačinke bi težko našli pot do hiše, ki je za osebno vozilo težko prevozna. Vodi skozi veliko gramoznico, kjer zdaj rohnijo buldožerji, kajti občina Selnica ob Dravi tam gradi čistilno napravo. Zdi se, kot bi ograja, ki ločuje gradbišče od zapuščene hiše umorjene Otilije Pečovnik, ločevala dva svetova. Na eni strani živahno dogajanje, na drugi smrtna tišina, ki traja že dvaindvajset let.

Hiša Otilije Pečovnik na prvi pogled niti ne kaže znamenj staranja, toda zaraščena okolica pripoveduje, da na samoten kraj ob Dravi redko kdo zaide. Le nekaj deset metrov stran, skozi grmovje opazimo štrleče razvaline starejše hiše, za katero izvemo, da je bila nekoč, poleg še dveh družin, dom pokojne Pečovnikove, ki je tam živela z materjo. Pozneje je prav blizu zgradila novo hišo, ki je postala tudi njen grob.

Sredi maja 1992 je policija prejela prijavo, da že nekaj dni pogrešajo 58-letno Otilijo Pečovnik, ki je takrat živela sama v veliki hiši tik ob reki. Ker ni imela navade, da bi za dlje zapuščala dom, se je seveda prikradel sum, da bi se ji lahko zgodilo kaj neprijetnega. Ne nazadnje je živela daleč od središča vasi, na samotnem kraju ob veliki gramoznici.

Policisti so s pomočjo gasilcev vstopili v zaklenjeno hišo in niso našli ničesar, kar bi kazalo na kakšno sumljivo dogajanje. Pregledali so prostore, toda Pečovnikove ni bilo nikjer. Na vhodnih vratih ni bilo sledi nasilnega vstopa v hišo, niso našli ničesar, kar bi kazalo na to, da je ženska morda žrtev kaznivega dejanja. V kletne prostore niti niso vstopili, ker so bili zaklenjeni, zato so ogled končali. Tudi zunaj, okoli hiše se je zdelo, da je stanje normalno, vsakdanje; kokoši so bile zaprte v kokošnjaku, pes je kot običajno čuval domačijo.

Ker pa se Pečovnikova niti v naslednjih dneh ni pojavila, so policisti dva dni po prvem preverjanju znova vstopili v prazno hišo in se lotili temeljitejšega pregleda vseh prostorov.

Ko so vlomili v zaklenjeno vinsko klet, katere stene se držijo hiše, vstop pa je mogoč direktno iz hiše ali od zunaj, so uzrli prizor, ki je pojasnil izginotje 58-letnice. V kleti je ležalo truplo nesrečne ženske. Kaj hitro so ugotovili, da je umrla zaradi strelov v glavo. Storilec, ki ga po dvaindvajsetih letih še niso izsledili, je dvakrat iz neposredne bližine hladnokrvno pomeril in sprožil.

Začela se je preiskava, ki v dolgih letih ni dala rezultatov, med domačini pa ostaja srhljiv spomin na dogodek, ki je s svojo skrivnostnostjo tedaj sprožil različne govorice. Dejstvo je, da so se raje izogibali samotne hiše, hiše smrti, ki še kar sameva na zdaj že zaraščenem dravskem bregu.

Med iskanjem motiva, ki bi pojasnil, zakaj je morala umreti ženska, upokojenka, ki je pred tem delala kot poslovodkinja v trgovini v bližnjih Rušah, so preiskovalci preverili tudi vse govorice. Veliko domnev se je vrtelo okoli denarja. V manjših krajih, kjer se ljudje med seboj poznajo, je bil govor o gramoznici, ki je stala na parceli Otilije Pečovnik. V tistem času naj bi bil velik peskokop jabolko spora med upravljavcem, mariborskim gradbenim podjetjem, in lastnico.

Podjetje je kot upravljavec v preteklosti izkoriščalo gramoznico, v času pred smrtjo nesrečne ženske pa naj bi potekala pogajanja z lastnico za odkup tega zemljišča. Po zločinu je bilo slišati, da naj bi lastnica za dobro plačilo dovolila nadaljnje izkoriščanje materiala na njeni parceli. A za odkup naj bi se zanimalo tudi tedaj še dobro stoječe gradbeno podjetje SCT, vse to pa je sprožilo nepreverjene govorice, da naj bi Otilija Pečovnik prejela zajetnih 350.000 mark v tolarski protivrednosti. Pozneje se je izkazalo, da niti prvo niti drugo zainteresirano podjetje ni plačalo ničesar. Podatek je pomemben zato, ker so, kot rečeno, govorice prav mamljivo vsoto denarja omenjale kot možen motiv za zločin.

Po tej ugotovitvi so se spet razvnele govorice, češ da bi bila Pečovnikova morda lahko žrtev prav neresničnih informacij o izplačilu denarja. Storilec naj bi bil nekdo, ki je bil prepričan, da bo v hiši našel veliko bogastvo.

Ugotovitve policije

Preiskovalci so na kraju zločina našli krogle in tudi oba tulca izstreljenih nabojev. Najverjetneje je morilec držal v rokah pištolo kalibra 7,65, lahko bi bila tudi avtomatska puška, kar je manj verjetno. Orožja niso našli. Še vedno lahko le ugibamo, kako je storilec vstopil v hišo. Sta se morilec in žrtev morda poznala, je Pečovnikova, nič hudega sluteč, obiskovalca, ki se je spremenil v morilca, celo sama povabilo v hišo? Kakor koli, dejstvo je, da je storilec po dejanju za seboj skrbno zaklenil klet in nato tudi vhodna hišna vrata.

Po ogledu kraja zločina in temeljitem iskanju kriminalisti niso našli oprijemljivejših sledi. Obdukcija je dala odgovor o času smrti – Pečovnikova je umrla v noči na 12. maja 1992. Če je storilec moril zaradi denarja, se je uštel ali pa je slabo prebrskal prostore. V hiši je namreč ostala določena količina mark, šilingov in tolarjev, zato se poraja vprašanje, ali je sploh šlo za denar. In če ne, kaj je vodilo morilca?

Na številna vprašanja ni odgovora. Preiskovalci so zagotavljali, da so svoje delo korektno opravili, a do zdaj, na žalost, brez končnega uspeha. Po številnih pogovorih so izločili najmanj pet možnih osumljencev, vendar se po vrsti zaslišanj niso dokopali do razkritja skrivnosti.

Neuradno smo te dni izvedeli, da so preiskovalci kljub časovni oddaljenosti nedavno znova vzeli v roke dosje o umoru Otilije Pečovnik in sprožili nekatere postopke. Zagotovo ne brez razloga. Kakšnega, za zdaj vedo le oni.

To je odgovor na razmišljanje tistih, ki so prepričani, da je policija na zločin v vinski kleti pozabila oziroma ga zanemarila.