Policista Branka ubil in vrgel v prepad

TRBOVLJE – Če si na Policijski upravi Ljubljana še včeraj zjutraj niso drznili namigovati, ali je bil njihov nekdanji poklicni kolega Branko Bajde res žrtev umora, pa so vasice visoko v Zasavskem hribovju, na tem območju so namreč v ponedeljek našli njegovo truplo, že imele odgovor, pa ne le enega. »Revež je imel odrobljeno glavo, menda tudi odsekano roko,« se je zgrozil že prvi ljudski glas, ko smo se pripeljali v Dobovec in povprašali za pot proti Bajdetovi kmetiji, pa so nam rekli, da je do tja na Ključevici še nekaj kilometrov vožnje v hrib po ozki in delno makadamski poti.

Kaj pa, kurba, če ga je treščil?

Nekaj ur pozneje so vest o smrti, ki bi lahko imela sumljive okoliščine, le potrdili tudi policisti. Njihova uradna pooblaščenka Maja Ciperle Adlešič je sicer zelo skopobesedna, saj naj bi bila preiskava še v polnem zamahu. »V ponedeljek dopoldne je bila PU Ljubljana obveščena o pogrešanem 63-letnem moškem iz okolice Trbovelj. Policisti so takoj začeli vse aktivnosti, ki so ob prijavah pogrešanih oseb predvidene. Med drugim so pri pregledu okolice, kjer je 63-letnik bival in se gibal, tega našli mrtvega. Do zdaj ugotovljene okoliščine kažejo, da je umrl nasilne smrti.«

Pri manjši hiši, ob kateri je kar malce zanemarjena njiva, po njenem koncu pa gozdnat prepad, v katerem so našli njegovo truplo, so kriminalisti včeraj dopoldne opravljali še zadnja preiskovalna dejanja. Pogovarjali smo se z bližnjima sosedoma Viktorjem in Olgo Glinšek. O Branku ne najdeta slabe besede. »Že okrog leta 1990 je kupil to kmetijo, pred nekaj leti pa se je po ločitvi od žene sem tudi preselil iz bližnje Škofje Riže. Imeli smo dobre odnose, radi smo mu priskočili na pomoč, če je kaj rabil. V četrtek se je še slišalo iz njegove hoste, da nekaj delajo, odtlej pa o njem ni bilo več nobenega glasu. Sin je tistega večera videl njegov traktor, kako divja proti dolini. Pa je rekel, to zagotovo ni Brane, ampak Janko.«

Policisti so nam sicer še včeraj popoldne zatrjevali, da v zvezi z domnevnim kaznivim dejanjem niso še nikomur odvzeli prostost, vendar pa je bil prav skrivnostni Janko, »ki ima neki čuden južnjaški priimek, živi pa v Zasavju«, včeraj v teh krajih najpogosteje omenjana oseba v zvezi z Bajdetovo smrtjo.

Ena od domačink pravi, da je večkrat prihajal na Ključevico in Branku pomagal pri raznih opravilih. Tudi v četrtek naj bi bil z njim v hosti. »Odtlej pa Braneta ni bilo več na spregled. Ne vem, kdo je prijavil njegovo pogrešanje, toda menim, da je bila to ženska, ki ji je obljubil bukev za drva, a od tega ni bilo nič. V ponedeljek so naše območje preplavili policisti, včeraj je nekaj časa nad nami krožil tudi helikopter.«

Še ena domačinka omenja Janka. »Moral bi že v arest, ker je tolikokrat tudi kaj ukradel Branetu, pa so se potem dogovorili, da bo z delom pri njem odslužil svoje grehe. Samo traktor mu je v četrtek po zločinu ukradel že četrtič, slišali pa smo tudi, da sta zmanjkala še Branetova denarnica in mobilni telefon.«

In čeprav torej na policiji trdijo, da še nimajo osumljenca, je bil še tretji domačin, s katerim smo se pogovarjali, zelo neposreden: »Kaj pa, kurba, če ga je Janko treščil, ga s traktorjem naložil in zapeljal na rob njive? Veste, ta Janko je živi norec, ko se ga napije.«

Vedel je: Brane je mrtev

Glede govoric, da naj bi torej Bajdetu nekdo celo odrobil glavo, policisti le zmajujejo in tudi Viktor in Olga sta zgrožena. »Vse sorte se govori, samo tisto ne, kar je res. Še policisti so rekli, da ljudje o tem primeru v naših krajih govorijo same neumnosti. Veš, da ni mogel biti tak, kot če bi ga našli takoj. Od četrtka do ponedeljka popoldne je ležal v tistem grabnu. Veš, da ga je pošteno napihnilo,« meni Olga.

Viktor pristavi: »Ja ja, tudi jaz sem slišal, da so mu glavo in ne vem kaj še vse odsekali, pa da je bil z verigo privezan na traktorski vitel. Kako in kdo ga je fental, pa v resnici ne vemo. Lahko je ugibati, da ga je Janko, menda sta v četrtek res bila skupaj pri Branetu. Toda kaj pa, če je Brane Janka že odpeljal v dolino in ga je, ko se je vrnil, tukaj gor kateri drug pričakal, ga fental in se odpeljal z njegovim traktorjem.«

Toda z Viktorjevega obraza razberemo, da v resnici razmišlja kot vsi domačini. Janko. »Ko je sin v ponedeljek popoldne pred Branetovo hišo zagledal policijski trak in mi to povedal, sem takoj rekel: Brane je mrtev. Brane ali Janko. Zagotovo pa eden od njiju.«

No, o tistem, da naj bi Bajdeta njegov krvnik zvezal z verigo in ga nato s traktorjem zvlekel na rob njive, mu zapeljal čez glavo in ga porinil v prepad, nam zaupa tudi vir blizu preiskave tega primera. S traktorjem naj bi se nato storilec odpeljal proti Radečam, kjer so pozneje odkrili vozilo. Že krvave sledi na enem od koles naj bi povedale veliko, še več oziroma vse pa bodo preiskovalci zločinov izvedeli, ko iz laboratorijev dobijo rezultate DNK-analize, ki so jih vzeli s traktorja in s pokojnega Bajdeta. O tem, ali vsaj sumijo na nekega Janka, pa naš vir noče govoriti, a šlo naj bi za človeka, ki naj bi že bil v zaporu in naj bi bil stari znanec policistov celo tudi zaradi kaznivih dejanj zoper življenje in telo.

V Škofji Riži, kjer je Bajde živel do ločitve, izvemo, da sta z Nado imela dve hčerki, ki sta obe že odrasli in poročeni. Nade ni doma, saj je v službi, nas odpravijo njeni starši in tudi oni o Branku ne povedo nič slabega. »Bil je v redu že prej in tudi pozneje, nismo bili skregani. Sedem let je od tega, kar se je preselil na Ključevico. Toda kaj ko je imel tam tako slabo družbo. Ko pa enkrat padeš v tako, iz nje več ne moreš.«

Branko Bajde je bil policist PP Trbovlje, leta 1979 pa je na svojo željo zapustil policijske vrste. Kje je še delal do upokojitve pred nekaj leti? Informacijo vaščanov, da je bil varnostnik v Ljubljani, popravi njegova nekdanja tašča: »Ne, nekaj časa je delal na vojnem odseku.«