Policist upravičeno streljal na morilca

LJUBLJANA – Glede na znane okoliščine avgustovske tragedije za 39-letnega policista PP Litija, Damijana Kukoviča iz Slovenskih Konjic, bi bilo naravnost škandalozno, če policijska komisija njegovega sodelavca Petra Jelenca ne bi brez kančka dvoma oprala suma za kakršno koli nepravilnost. Enako bo zagotovo storila skupina tožilcev z oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri vrhovnem državnem tožilstvu.

Zakonito in strokovno

Preiskava se je v obeh primerih začela po uradni dolžnosti, policijsko komisijo pa je ustanovil nekdanji generalni direktor policije Stanislav Veniger. Po besedah mag. Vesne Drole, vodje sektorja za odnose z javnostjo pri GPU, je ta preverjala dejstva in okoliščine, v katerih je policist Jelenc med streljanjem v Litiji uporabil strelno orožje.

Zgodilo se je 22. avgusta, ko sta Kukovič in Jelenc v patrulji zaustavljala voznika pola, za volanom katerega je sedel 26-letni vojak iz Gabrovke, Dušan Petrovčič, ki ni bil pripet z varnostnim pasom. Možema postave se kajpak ni niti sanjalo, kaj blodi po Petrovčičevih mislih, kako zelo je zaradi domnevnega mobinga v vojski ter duševnih težav in bolezni v tistem hipu sovražil vse, kar je bilo v uniformi. Ko je Kukovič pristopil do njega, je vojak izvlekel beretto in ga hladnokrvno ustrelil v glavo. Policist je umrl nekaj dni pozneje. Petrovčič je nato orožje pomeril še proti Jelencu in sprožil, vendar se je zataknila krogla, so nam po zločinu povedali preiskovalci. V tistem je Jelenc ubral edino možno rešitev, izvlekel je službeno pištolo in v Petrovčiča izstrelil nekaj krogel.

Da je ravnal pravilno, se zdaj strinja tudi policijska komisija. »Policist, ki je streljal na napadalca – ta je pred tem streljal na oba policista, pri čemer je enega ubil –, je strelno orožje uporabil zakonito in strokovno,« sporočajo s policije in dodajajo, da Veniger komisije niti ni imenoval zaradi morebitnih sumov nepravilnosti pri uporabi prisilnih sredstev, ampak je šlo za standarden, zakonsko predpisan postopek, saj zakon o nalogah in pooblastilih policije določa, da generalni direktor policije komisijo imenuje, če policist uporabi strelno orožje ali s prisilnim sredstvom povzroči hudo telesno poškodbo, posebno hudo telesno poškodbo ali smrt.

Iskal bi še
 druge policiste

Med preiskavo litijskega umora Kukoviča in poskusa umora – za to dejanje na škodo Jelenca je osumljen Petrovčič – so torej preiskovalci ugotovili, da je Gabrovčan po tem, ko je usodno ustrelil Kukoviča, pomeril tudi proti drugemu policistu, ta pa je »zavzel kritje za službenim vozilom in z ukazovanjem poskušal doseči, da bi storilec odvrgel orožje. Napadalec se je začel vzvratno umikati proti svojemu vozilu, pri čemer je z orožjem ves čas aktivno meril proti policistu, nato pa je sedel v svoje vozilo. Ko se mu je policist začel približevati z zadnje leve strani, je 26-letnik iz vozila usmeril svojo pištolo proti policistu in začel pritiskati na prožilec, vendar zaradi zastoja orožja ni ustrelil. Policist je takrat proti napadalcu izstrelil dva strela, nato pa je opazil ponovno proženje storilca, zato se je umaknil za službeno vozilo policije in od tam še devetkrat ustrelil proti njemu, saj si je 26-letnik ves čas prizadeval, da bi ustrelil policista. Policist je 26-letnika zadel v telo, ta pa je hitro speljal in se zatekel domov po prvo pomoč.«

Petrovčič se je torej odpeljal do domače Gabrovke, kjer je materi naročil, naj mu iz hrbta pobere krogle in obveže rane, očetu pa zabičal, naj ne kliče reševalcev ali policistov. Komisija je ocenila tudi, da sta bila njegovo aktivno merjenje v policista in poskus proženja napad na policista, kot ga določa zakon o nalogah in pooblastilih policije. »Policist ni mogel drugače odvrniti napada nase niti na druge osebe. Dejstvo, da 26-letnik ni upošteval ukazov policista, naj odloži orožje in preneha napadati, temveč je po neuspelih poskusih proženja poskušal odpraviti zastoj orožja, nedvomno kaže na to, da je nameraval orožje pripraviti za nadaljnjo uporabo ter nadaljevati napad tako na policista kot tudi na druge osebe. Upravičeno je bilo namreč pričakovati, da bi ob prvem naslednjem stiku s policisti ravnal enako.«

Takoj po prijetju naj bi namreč Petrovčič kričal, da bi ubil vsakega policista in bi tudi Kukoviča še enkrat. Sprva naj bi sicer imel namen s sveta spraviti kakega slovenskega politika, a tudi policisti so bili primerni za njegove blodnje, da so teroristi in da je s Kukovičem umoril le terorista ter s tem rešil nekoga, ki dela za tekočim trakom. Komisija tako sklene: »Na podlagi vseh dejstev in okoliščin primera, tudi glede na napadalčevo poznejšo izjavo, da bi ustrelil katerega koli policista, ki bi ga srečal, je policist ravnal zakonito.« Peter Jelenc je torej storil le to, kar bi moral vsak policist. Ni rešil le svojega življenja, ampak morda tudi kakšnega kolega, ki bi Petrovčiču še lahko prekrižal pot na njegovem morilskem pohodu.