ŠKANDAL

Policist, ki je priletel v
 nosečnico, ne bo sedel!

Objavljeno 02. oktober 2013 09.16 | Posodobljeno 02. oktober 2013 09.24 | Piše: Boštjan Celec

Policijski škandal se je razpletel z letom pogojnega zapora.

Branko Drkušić je vztrajal, da je bil on tisti, ki je poskušal preprečiti nesrečo. Foto: Boštjan Celec

NOVO MESTO – Več kot tri leta in pol se je na kazenskem oddelku novomeškega okrožnega sodišča vleklo sojenje policistu Branku Drkušiću, ki se je moral zagovarjati zaradi povzročitve prometne nesreče 5. decembra 2009 pri Mačkovcu. Bil je za volanom svojega avtomobila, okrog pol četrte zjutraj se je vračal s prednovoletne zabave, po obtožbi pa na cesti Otočec–Novo mesto zašel na nasprotni vozni pas in trčil v vozilo nosečnice Anje Gašperšič iz Šmarjeških Toplic. Bila je hudo ranjena, odnesla jo je s kompliciranim zlomom noge, rane na okončini in trebuhu so ji oskrbeli s 34 šivi, odstranili so ji del tankega črevesa. Komaj so jo ohranili pri življenju, plod pa rešili z operacijo.

Medijsko-
eldeesovski proces?

Nesreča se je kaj kmalu sprevrgla v škandal, saj Drkušiću njegovi kolegi, ki so obravnavali nesrečo, sploh niso dali pihati – morebitna vožnja pod vplivom alkohola bi prinesla veliko težje tožilske očitke na njegov račun –, navkljub resnosti posledic trka pa njegove morebitne pijanosti niso preverjali niti v novomeški bolnišnici, saj tega od njih pač ni nihče zahteval. Vse skupaj je kajpak pricurljalo v javnost in s položaja je odletel direktor PU Novo mesto Anton Olaj, trije v preiskavo nesreče vpleteni policisti pa so jo odnesli veliko bolje, in sicer z opominom. Drkušić se je morebitni disciplinski sankciji izognil tako, da se je na hitro upokojil.

Terja 116 tisočakov

Medtem ko je primer Drkušić kljub maratonskemu sojenju na novomeškem sodišču še daleč od pravnomočnosti, je Gašperšičeva v tem postopku uveljavljala tudi premoženjskopravni zahtevek zaradi hudih telesnih poškodb, skaženosti, zmanjšanja življenjskih aktivnosti in strahu. Terja 116.000 evrov odškodnine, vendar so se na kazenskem sodišču odločili, da bodo odločanje o tem zaupali kolegom s pravdnega oddelka sodišča. 



Za Gašperšičevo se je vse skupaj razpletlo vsaj toliko dobro, da je povila zdravo deklico, upokojeni mož postave pa je na sodišču najprej molčal, potem pa poskušal krivdo zvaliti na njo. Zatrdil je, da na zabavi ni pil alkohola, saj jemlje zdravila zaradi sladkorne bolezni, ter nasprotoval pripovedi v nesreči hudo ranjene ženske. Ta je namreč dejala, da ji je po njenem pasu nasproti pripeljal policist, ki mu je sprva dajala signale z dolgimi lučmi, nato pa se mu je neuspešno hotela izogniti, tako da je zapeljala na drug vozni pas. Policist je trdil, da je po napačnem pasu vozila ona in da je bil ravno on tisti, ki se ji je poskušal izogniti.

Obenem se je pridušal, da gre v sojenju proti njemu za medijski proces, pred izrekom sodbe pa po poročanju Dolenjskega lista dodal, da je tudi političen: »Celoten postopek se je vodil v nasprotju z veljavno zakonodajo, tudi nesreča ni bila obravnavana strokovno. Po nesreči so prisluškovali meni in mojim domačim, hkrati pa se je izvajalo gonjo proti meni, kar so izrabili za to, da so odstavili takratnega direktorja policije Antona Olaja in ustoličili strankarskega kolega iz vrst LDS Franca Zorca. V nesrečo se je vmešala celo ministrica Katarina Kresal, dogodek pa izrabila, da je prikrivala druga nezakonita dejanja. V policiji se je že velikokrat zgodilo, da so z lažmi in podtikanji obsodili nedolžnega človeka. Svojo vlogo pri tem so odigrali tudi sorodniki poškodovane in novinarji, ki so vse napihnili in sporočali laži.«

Izvedenci: 2 : 1
 za Drkušića

Na desettisoče evrov je stal kazenski postopek na novomeškem sodišču – samo hramba razbite pločevine pri sodnem izvršitelju je bojda stala kar 11 tisočakov –, menjavali so se izvedenci, za prometne nesreče so bili denimo trije, njihova mnenja pa precej različna, čeprav so morala biti odločilna za razplet procesa.

Sodnica Andreja Beg se je naposled odločila, da kot najbolj verodostojno upošteva tisto, ki ga je kot zadnji izdelal Iztok Ciglerič, po njenem mnenju je namreč »odpravil vse dvome in neskladja ter podal prepričljivo, logično in življenjsko obrazložitev«.

Izračunal je, da se je Drkušić s passatom peljal 114 na uro, Gašperšičeva s peugeotom pa 110. Po njegovem je bil passat tik pred trkom na nasprotnem pasu, voznica peugeota pa je reagirala tako, kot bi večina voznikov s povprečnimi zaznavnimi in reakcijskimi sposobnostmi, zavila je v levo, saj se v desno zaradi ograje ni mogla umakniti. Z zaviranjem bi sicer lahko preprečila prometno nesrečo, če bi ostala na svojem voznem pasu, je povedal Ciglerič in dodal, da se povprečen voznik ob oceni, da situacije ne bo mogel rešiti z zaviranjem, na nenadno oviro pred seboj odzove s spremembo smeri vožnje.

V nesrečo se
je vmešala celo ministrica Katarina Kresal, dogodek pa izrabila, da je prikrivala druga nezakonita
dejanja.

Ciglerič je torej odgovornost za nesrečo preložil na Drkušića, to je storil tudi prvi izvedenec Tomaž Jalovec, čeprav je denimo popolnoma drugače izračunal hitrost obeh vozil pred nesrečo. Še bolj drugačni hitrosti smo izvedeli od drugega izvedenca Ivana Prebila, toda on je krivdo valil na Gašperšičevo, saj je po njegovem prepričanju passat vozil po sredinski talni oznaki in ni zapeljal čez sredinsko črto, voznica peugeota pa je verjetno napačno ocenila vožnjo nasproti vozečega avta.

Sodba v imenu ljudstva se je torej glasila, da je kriv policist, nepravnomočna obsodba, ki se bo po pritožbah zagotovo znašla tudi v klopeh ljubljanskega višjega sodišča, pa se glasi: leto dni pogojnega zapora pogojno na dve leti plus plačilo vrtoglavih stroškov kazenskega postopka.

In medtem ko torej Branko Drkušić med vrsticami trdi, da je bil žrtev zmontiranega procesa, mu sodnica polaga na dušo, da je »pravica obdolženega, da je situacijo dojel drugače, kot je bilo ugotovljeno, in da se za nesrečo ne čuti krivega«.

Terja 116 tisočakov

Medtem ko je primer Drkušić kljub maratonskemu sojenju na novomeškem sodišču še daleč od pravnomočnosti, je Gašperšičeva v tem postopku uveljavljala tudi premoženjskopravni zahtevek zaradi hudih telesnih poškodb, skaženosti, zmanjšanja življenjskih aktivnosti in strahu. Terja 116.000 evrov odškodnine, vendar so se na kazenskem sodišču odločili, da bodo odločanje o tem zaupali kolegom s pravdnega oddelka sodišča. V nesrečo se
je vmešala celo ministrica Katarina Kresal, dogodek pa izrabila, da je prikrivala druga nezakonita
dejanja.

Deli s prijatelji