ŽALEC – Posebni socialnovarstveni zavodi so namenjeni starejšim ljudem, ki ne zmorejo slediti utripu vsakdanjega življenja; ne le telesno, še bolj duševno. Zavodi so pretežno odmaknjeni od vrveža, mirno okolje naj prinese mir tudi starejšim in bolehnim. Nekateri, kot dom Nine Pokorn v Grmovju pri Pernovem v žalski občini, imajo večdesetletno tradicijo: »Imamo dober kolektiv, certifikat mednarodne kakovosti, smo do družine prijazno podjetje, imamo vse obnovljeno, a zadnja tri leta, odkar nam pošiljajo bolnike s forenzične psihiatrije, ki so storili kazniva dejanja, smo nemočni,« pove direktor doma Tomaž Lenart. In nam opiše sobotni dogodek.
»Ponoči so na stranišču varovanega oddelka našli eno starejših stanovalk, po tleh je bilo okrvavljeno, kazala pa je na sostanovalca, kot da bi ji naredil silo,« povzema Lenart, ki je bil na dopustu ter ga je o najdbi obvestila glavna sestra. »Napad bi se lahko zgodil, čeprav imamo 24-urno prisotnost zaposlenih, ki bi tako dogajanje opazili, bilo bi kričanje.« Po naših podatkih so za 240 varovancev v sobotni noči skrbeli trije zaposleni, direktor pa je naročil, da je treba poklicati policijo.
Policija je bila obveščena o sumu posilstva, v katerem naj bi varovanec storil silo 80-letni varovanki. Milena Trbulin s celjske policijske uprave: »Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da v obravnavanem primeru ni šlo za sum storitve kaznivega dejanja z elementi spolnega nasilja.« Lenart je podal malo podrobnejši opis gospe, za katero direktor pravi, da je »vse bolj dementna, vračala se je v preteklost, ko jo je partner zlorabljal, in je mešala dogodke. Ob njej je ležala steklenica, vrat steklenice je bil okrvavljen, in predvidevamo, da se je gospa sama poškodovala.« Ker da so pacienti pod močnimi psihotropnimi zdravili, spolnega napada niso zmožni, poudari Lenart. »Lahko pa koga zgrabijo in stisnejo za vrat, to se je že dogajalo,« doda.
Strah jih je hoditi v službo
Zakon o duševnem zdravju iz leta 2009 je spremenil pravila nameščanja v posebne zavode. »Do pred tremi leti je komisija v domu odločala o namestitvi, zdaj zakon o duševnem zdravju določa, da se lahko namesti ljudi brez naše privolitve.« Ko pacientom z mariborske forenzike poteče petletni ukrep psihiatričnega zdravljenja, jih odložijo v posebne zavode: »Težava je, da po strukturi bolezni ne ustrezajo, saj moraš starostno demenco obravnavati drugače kot forenzične paciente. To so po navadi mlajše osebe, pri njih ljudje nekaj malega naredijo, pa ponorijo, ga še napadejo,« direktor opiše, kako je v praksi. Sodišče zavod vpraša za mnenje, če izpolnjuje pogoje: torej če ima prostor, kadrovske in druge zmogljivosti. »Mi vedno odgovorimo ne, ne, ne, ampak nas še enkrat niso upoštevali,« ugotavlja Lenart. »Po eno uro se kregam s sodnico, ali bi ona namestila svojo mamo med dva forenzična pacienta.« Direktor izrecno ne potrdi, da je šlo v primeru sobotnega osumljenca napada za enega od forenzičnih pacientov, toda prav zaradi tega sta nastala vik in krik. Tokrat lažna, kaj pa naslednjič?
Zavarovani oddelek ima prostora za 12 ljudi, trenutno jih je tam 15. Res hudo je bilo prejšnje poletje, ko so kak dan sprejeli tudi po tri nove forenzične paciente: »Pravosodni policisti nam z mariborske forenzične psihiatrije pripeljejo vklenjenega človeka. Dva ga odložita pred vhodom, mu odkleneta lisice ter rečeta 'Srečno', naše socialne delavke pa ga morajo sprejeti. Verjamem zaposlenim, da jih je strah hoditi v službo,« oriše ozračje v zavodu.
Ko bo eden mrtev obležal!
Marca je na problematiko sodnih napotitev ljudi s forenzične psihiatrije v posebne domove skupaj z direktorji domov javno opozarjala tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Zgodilo se ni nič, morda tudi zato, ker področje urejajo kar tri ministrstva: za delo, družino in socialne zadeve, pravosodno in zdravstveno. »Ministrstvo je začelo migati, oni nam dajo nove analize, ki jih moramo narediti, rešijo pa ne, da bi imeli posebno ustanovo za forenzične primere,« se priduša Lenart.
Ponekod so zaradi pomanjkanja prostora jedilnice spremenili v oddelke, kamor so namestili forenzične paciente: »Ne moremo izvajati programov za demenco, ker imamo forenzike na varovanem oddelku in se ne da delati.« Lenart opozarja, da so drugim stanovalcem kršene številne pravice, poleg tega so še v nevarnosti: »Zaradi ponovitvene nevarnosti jih dajo k nam. Če ta obstaja, je nevaren tudi vsem na oddelku, ne samo tistim zunaj,« je kritičen direktor.
Tokrat je stiska posameznice opozorila na problem nemočne skupine ljudi na družbenem robu. Lenart pa črnogledo sluti, kdaj se bodo zadeve premaknile z mrtve točke – ko se bo zgodila smrt: »Premaknilo se bo takrat, ko bo eden tamle dol mrtev obležal – ali pri nas ali v Hrastovcu, Lukavci ali Dutovljah, ki smo izpostavljeni kot posebni zavodi. Prej se v naši državi ne more nič premakniti, dokler se ena tragedija ne zgodi.«
