PIRAN – Ženska, katere fotografijo je policija objavila novembra lani, češ da je osumljena protipravne prilastitve denarja z bankomata, tatvine ni zagrešila, zdaj sporočajo iz koprske policijske uprave. Novembra lani so namreč iz policije na medije naslovili prošnjo za objavo fotografije ženske, da bi se ugotovila njena identiteta. Kot pravijo, se je po objavah ženska sama zglasila na policiji. Pri pravnikih smo preverili, kaj lahko stori oškodovanec, ki mu je škodo povzročila policija.
Zamik videoposnetkov
V nadaljnjem postopku zbiranja dodatnih obvestil in dokazov piranski policisti niso potrdili razlogov za sum, da bi prav ta oseba 27. julija lani izvršila kaznivo dejanje tatvine denarja na bankomatu v Piranu. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je zaradi časovne napake na videonadzornem sistemu bankomata prišlo do zamika zavarovanih videonadzornih posnetkov.
Ženska na objavljenih fotografijah ni osumljenka, zdaj pravijo na policiji.
Odvetnik: Zaradi objave lahko ženska zahteva odškodnino
In kaj zdaj preostane ženski, katere fotografije je bila neupravičeno objavljena v medijih? V odvetniški pisarni Čeferin nam je Jožef Klavdij Novak, ki v pisarni vodi oddelek za civilno pravo, pravi, da v preiskovanju kaznivih dejanja policija lahko zahteva objavo fotografij. Pri tem gre za občutljivo področje posega v osebnostne pravice posameznika nasproti javnega interesa.
In v javnem interesu je, da se odkrijejo storilci kaznivih dejanj. Če je bila objavljena fotografija prave osebe, je javnemu interesu zadoščeno, če pa je objavljena napačna oseba, gre lahko za napako policije ali malomarnost v delu organov pregona in je prišlo do neupravičenega posega v čast in dobro ime oškodovanca, pojasnjuje Novak. In v takšnih primerih imajo oškodovanci pravico, da od države zahtevajo odškodnino. Oškodovanec mora najprej vložiti na državno pravobranilstvo odškodninski zahtevek, sicer pa se višina odškodnine ugotavlja v vsakem posameznem primeru in je odvisna od stopnje prizadetosti oškodovanca.
Novaka smo še povprašali, kaj bi sam storil, če bi se znašel v podobnem položaju. Odgovarja, da sicer ni tipična stranka, in dodaja, da bi zanesljivo zahteval objavo popravka v skladu z zakonom o medijih ter da bi se zadovoljil najverjetneje s tem. Pravi pa, da okoli 80 odstotkom ljudi to ne bi zadostovalo.
Kot odvetnik stranke seznani s pravicami, ki jih imajo, in o tem, kako lahko v posameznem primeru ravnajo. Končna odločitev je sicer odvisna od vsakega posameznika: nekateri se ne odločijo za zahtevo odškodnine, ker se ne želijo javno izpostavljati, nekateri pa se.
