Pokojni državni uradnik 
pripomogel k oprostilki

CELJE – Okrožna sodnica Romana Gradič je nekdanjega braslovškega župana Marka Balanta in takratnega podžupana in svetnika Vinka Drčo oprala krivde zlorabe položaja. Kot je dejala v obrazložitvi sodbe, zato, ker nista pravnika, temveč imata oba le srednješolsko izobrazbo, nista mogla vedeti, da sklep, v katerem je pisalo, da se prostorski red občine Braslovče potrdi in ga je spisal in na občino poslal danes že pokojni državni uradnik takratnega ministrstva za okolje Dušan Janez Gačnik, ni bil veljaven dokument. Gačnik za to, da se je podpisal pod takšen sklep, ni imel nobenih pristojnosti, saj je bil kot višji svetovalec na takratnem ministrstvu, ki ga je vodil Janez Podobnik, odgovoren za povsem druge naloge. Kot je še poudarila sodnica, pa je prav on pripomogel k temu, da so nekateri občani na upravni enoti po sprejemu prostorskega akta lahko pridobili gradbena dovoljenja za gradnjo na 140 hektarjih zemljišč, ki so bila pred tem kmetijska, s spremembo namembnosti pa so postala zazidljiva. Pa čeprav naj bi bilo med njimi tudi nekaj hektarjev prvovrstnih kmetijskih zemljišč, ki bi morala ostati nedotaknjena. Tožilstvo je zato Balantu in Drči očitalo, da sta kot župan in podžupan zlorabila svoj položaj in kršila zakon, s spremembo namembnosti zemljišč pa naj bi si Drča pridobil tudi veliko premoženjsko korist s tem, da je po spremembi namembnosti prodal tudi nekaj svoje nekdaj kmetijske zemlje. Sodnica je poudarila, da spornega akta oziroma odloka o strategiji razvoja in prostorskem redu nista sprejela Balant in Drča, temveč občinski svetniki. Tožilstvo je, v nasprotju s sodiščem, še vedno prepričano, da sta oba dobro vedela, da predlog prostorskega reda ni bil usklajen z mnenji takratnega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo ter prehrano kot tudi ne ministrstva za okolje, zato se bo na sodbo najverjetneje pritožilo. Da so s tem v Braslovčah kršili zakon in ustavo, je pred tremi leti ugotovilo tudi ustavno sodišče in potrdilo, da prostorski načrt, ki ga je občina sprejela na začetku leta 2008, ni veljaven, ker ga občina nikoli ni objavila v uradnem listu, niti ga ni uskladila z okoljskim ministrstvom. In to kljub temu, da je občina napako pozneje popravila in akt v uradnem listu objavila, misleč, da bo s to formalnostjo zadostila predpisom. Pri tem pa s seznama zazidljivih, kot je ugotovilo ustavno sodišče, ni izločila parcel, za katere sta obe ministrstvi izrecno zapisali, da na njih gradnja ni mogoča. Ustavno sodišče je zato prostorski načrt razveljavilo, s tem pa so zazidljiva zemljišča spet postala kmetijska. Tisti, ki so na njih že postavili hiše ali poslovne objekte, eno takih je podjetje Silko, ki je 7523 hektarjev veliko zemljišče po spremembi namembnosti za 160.000 evrov odkupilo ravno od Drče, pa so trepetali, da bodo objekte morali celo porušiti. A zagato naj bi ministrstvo za kmetijstvo ravno v teh dneh vendarle razrešilo, saj so občini Braslovče že poslali sklep, s katerim dovoljujejo prekategorizacijo nekaterih kmetijskih zemljišč nazaj v zazidljiva. A zgolj tistim, ki so na njih že postavili kakšen objekt ali so že začeli graditi, in pod pogojem, da občina ne bo presegla kvote zazidljivih zemljišč.

Že ko sta obdolžena sedla na zatožno klop, je Balant sodnici zatrdil, da je kot župan ljudem, ki so si prizadevati za spremembo namembnosti nekaterih zemljišč, posebno nekaterih, ki so bila daleč od prvovrstnih, zaradi težav so se nekateri obrnili celo na varuhinjo človekovih pravic, želel zgolj pomagati.