BORBA ZA SKRBNIŠTVO

Podtaknili spolno zlorabo vnučkov?

Objavljeno 16. avgust 2013 10.25 | Posodobljeno 16. avgust 2013 10.23 | Piše: Mihael Korsika

Munira Softić se še vedno bori za skrbništvo nad vnukoma.

Posteljici čakata na vnukinjo in vnuka. Foto: Marko Feist

ŠTORE – Pred dvema letoma smo opozorili na zgodbo babice Munire Softić iz Štor, ki se je na vse pretege trudila, da bi v rejništvo dobila takrat triletno vnukinjo in le trimesečnega vnuka, vendar neuspešno. Njen sin in njegova zunajzakonska partnerica sta imela težave z drogo in alkoholom, ki so se tako stopnjevale, da se je babica obrnila na celjski center za socialno delo. Ta se je s sinom in partnerico dogovoril, da gresta na zdravljenje, medtem ko bo ona poskrbela za vnuka in vnukinjo.

Center za socialno delo pa se je naenkrat odločil, da otroka začasno odvzame babici in ju namesti pri rejniški družini. »Nihče me ni nič obvestil. Deklico so prišli iskat sredi dneva v vrtec, malega pa so mi iztrgali iz rok,« je pripovedovala pretresena Munira. Naslednji dve leti sta ji prinesli trpljenje, kakršnega si ni predstavljala niti v najhujši nočni mori.

Izmišljeno spolno nadlegovanje

Ko so ji čez nekaj mesecev omogočili nadzorovane stike, je rejniška družina po njenih besedah »zaznala seksualizirano vedenje« pri otroku. Munira se je v trenutku znašla pod plazom neupravičenih obtožb o spolnem nadlegovanju svoje vnukinje, ki jo je vzgajala namesto sina. Babica naj bi jo med drugim lizala po spolovilu (?!).

»Poklicali so me kriminalisti iz Celja, ki so bili zelo korektni. Naj pridem na postajo. Ko so me začeli spraševati, nisem vedela zase. Razjokala sem se in le jokala,« se spominja Munira, ki je kriminaliste povprašala, kako lahko dokaže svojo nedolžnost. Ponudili so ji testiranje na poligrafu in z odprtimi rokami ga je sprejela.

Testiranje, ki jo je popolnoma potrlo, je potekalo v Ljubljani. »Veste, kaj me je spraševal?! Da je vnukinja, ki je bila takrat stara malce čez tri leta, rekla: 'Ti kar hitro delaj z jezičkom, ti bo babica darilo kupila.' Prosim lepo?!« je še danes vidno šokirana pripovedovala s solzami v očeh. »To so bile takšne besede, da me je popolnoma sesulo. Dva dni sem ležala v sobi, od stiske nisem mogla ne jesti ne piti,« je dodala.

Bila je na dnu, vendar se je pobrala. Čez čas je izvedela, da naj bi vnukinja v vrtcu govorila o zlorabi. »Vnukinja mi je povedala, da ji je tašča rejnice zagrozila, da je ne bodo prišli iskati v vrtec, če ne bo tam govorila o tem,« pravi babica.

Sodni izvedenec Ivan Novak je oktobra lani v psihološkem izvedenskem mnenju zavrnil sum spolne zlorabe. Ocenil je, da je vnukinja »zagotovo zelo navezana na staro mamo«, pri kateri pa strokovnjak ni ugotovil »praktično nobenih takšnih osebnostnih lastnosti, tudi ne posebnih okoliščin, ki bi lahko negativno vplivale na korist otroka«. Nenavadno vedenje po stikih z babico je bilo »odsev psihične stiske, toda ne zaradi stikov z njo, temveč zaradi prenehanja stikov in vračanja v novo okolje,« je v izvedenskem mnenju še ocenil Novak. V dopolnitvi, ki jo je spisal marca letos, pa je tudi sam potrdil, da pri vnukinji ni zaznal spolne zlorabe niti takšnih vzgibov ni zaznal pri babici. Ob tem ugotavlja, da bi lahko šlo pri vnukinjinem govorjenju o poljubljanju in lizanju za sugeriranje odraslih oseb. Prijavo so zavrgli tudi na tožilstvu.

Po Munirinih besedah za vsem stoji tašča rejnice, ki že dolgo sodeluje s centrom za socialno delo. »Ko sem imela še stik pod nadzorom, je bila tašča vedno prisotna. Bila je tam, čeprav ni rejnica. Prosila sem, da je ni zraven, saj sem videla, da se je punčka boji, vendar ni pomagalo. Vseskozi je bila zraven,« pravi Munira. »Vnukinja mi je razlagala: 'Babi, jaz sem za tabo jokala!' Pa mi je odprla vrata in rekla, naj izginem nazaj domov. Se mar to lahko dogaja s tri leta starim otrokom?!« se sprašuje Munira.

Glede na neutemeljene obtožbe bi človek pomislil, da bo center za socialno delo nemudoma odvzel otroka rejniški družini, vendar se to ni zgodilo. »Pozneje so mi povedali, da je rejnica odpovedala sodelovanje, da noče več imeti mojih vnukov,« je dodala.

Otroka so nato dodelili drugi rejniški družini. Medtem ko ima Munira čisto in prijetno stanovanje v Štorah, pa mora vnukinja pri rejniški družini spati v dnevni sobi, saj nima niti svoje postelje. »Spi na kavču, ki ga čez dan vsi uporabljajo, pes skače po njem,« je šokirana.

Direktorica proti babici?

Munira se še vedno bori za vnuka, s katerim ima zdaj vsaj sodno določene stike, nadaljevanje zgodbe pa meji že na znanstveno fantastiko. Direktorica celjskega centra za socialno delo Olga Bezenšek Lalić se je po njenih besedah odpeljala vse do Škofje Loke, kjer se je zdravil Munirin sin, oče nesrečnih otrok.

»Začela ga je prepričevati, naj da izjavo, da nisem primerna za vzgojo njegovih otrok. Si lahko predstavljate?!« je v solzah pripovedovala Munira. Ali je lahko še kaj bolj perverznega? Spomnimo še na temeljno poslanstvo centra za socialno delo, ki naj bi delal izključno v korist občutljivih članov naše družbe.

»Morajo odgovarjati, če ne zaradi drugega, da se podobnim otrokom to ne bo dogajalo,« je odločena Munira, ki je ovadila direktorico centra za socialno delo, delavko, odgovorno za rejništvo, ter rejnico in njeno taščo in na socialno inšpekcijo podala zahtevo za izredni nadzor nad delom centra. Konkretna vprašanja o Munirinem primeru smo poslali tudi na celjski center za socialno delo, vendar nam zaradi varstva osebnih podatkov niso mogli odgovoriti. 

Deli s prijatelji