V ZAPOR

Podpisal se je s prstnim odtisom

Objavljeno 09. januar 2015 18.05 | Posodobljeno 09. januar 2015 18.03 | Piše: Tanja Jakše Gazvoda

Romanu Brajdiču leto in pol aresta, po tatvini nafte napadel policista.

Roman Brajdič je od 13. oktobra v priporu. Foto: Tanja Jakše Gazvoda

NOVO MESTO – Bojan Brajdič je prst pomočil v blazinico za štampiljke in odtis pritisnil na list papirja, na katerem je pisalo, da bo moral za 22 mesecev v zapor. Tridesetletnika, ki ne zna pisati, je pri tem najbolj prestrašilo, kdo bo v tem času poskrbel za njegovih šest otrok, a ga je sodnica okrožnega sodišča Novo mesto Mojca Hode »potolažila«, da ima zdaj kak mesec ali dva časa, da doma uredi zadeve, saj je vendar odgovorna oseba, pa tudi ženo ima, ki bo poskrbela za naraščaj. V zaporu bi bil občutno krajši čas, če ga ne bi bremenile kar tri pogojne kazni, ki jih je sodnica preklicala. Roman Brajdič pa bo moral v zapor za leto in pol.

Roman in Bojan Brajdič sta se 13. oktobra lani s še enim mladoletnikom iz Novega mesta peljala proti Ljubljani, a kaj ko jim je v Dolenji vasi pri Mirni Peči v avtu zmanjkalo goriva. Tako sta vsaj trdila Roman in Bojan. In ker je trojica sredi noči obstala na cesti, so se odločili, da si gorivo pač nekako priskrbijo. Obloženi s kanto za gorivo, sodčkom, sekiro, rokavicami in cevkami so jo mahnili naravnost do parkirišča, kjer je imel podjetnik Anton K. parkirane tovornjake in delovne stroje. Roman je s sekiro s silo odprl pokrov rezervoarja za nafto na enem od tovornjakov, Bojan pa je s cevko potegnil nafto, ki je kar hitro tekla v sodček in kanto.

Sumljive osebe je opazil neki občan. Čudno se mu je zdelo, da so bili v temi tako opremljeni, zato je brž poklical policiste in ti so šli takoj v akcijo. Policista Policijske postaje Novo mesto sta trojico presenetila pri delu, ko so ravno do vrha napolnili posodo, ki so jo imeli pri sebi.

Grozil s sekiro

Roman je zatrdil, da sploh ni s sekiro mahal proti policistoma niti ni grozil, da ju bo zasekal, policista pa sta povedala drugače. Ko sta se približala trojici, sta zakričala »Stop, policija«, a je Bojan zbežal in se hotel skriti za stroje. Policista sta se pognala za njim, to pa je očitno razjezilo Romana, ki se je nad njiju spravil s sekiro. Držal jo je nad glavo in z njo zamahnil proti možema v modrem. Eden mu je ukazal, naj sekiro vrže stran, a Roman se ni vdal. Policista sta celo potegnila pištoli in ponovila ukaz, Roman je še kar mahal ter se zadenjsko pomikal proti pajdašema, potem pa je trojica poskušala zbežati čez električni pastir navzdol po brežini. A policista sta bila spretnejša, saj sta tatiče ulovila. Romana sta posprejala s solzivcem, zaradi česar je sicer odvrgel sekiro, a se še kar ni vdal, zato so bili potrebni strokovni prijemi.

Trojici Romov je iz tovornjaka uspelo iztočiti 90 litrov goriva, a nobeden ni znal odgovoriti, zakaj toliko nafte, če pa je imela Romanova laguna manjši rezervoar.

Roman in Bojan sta očitke iz obtožnice priznala in tudi sprejela kazen, ki jo je predlagala tožilka Renata Brodarič Trentelj. Roman, ki ima zajeten kazenski list, je bil zaradi tatvine obsojen na 7 mesecev, zaradi napada na policiste pa na leto zapora, tako da je enotna kazen leto in pol zapora. Bojan si je s tatvino goriva prislužil pol leta bivanja za zapahi, a kaj ko so ga bremenile kar tri pogojne kazni. Tatvino nafte je namreč storil v času preizkusnih dob, tako da bo moral o svojem početju 22 mesecev razmišljati v zaporu.

Oba sta oproščena stroškov kazenskega postopka, živita le od socialne pomoči in otroških dodatkov, njuno življenje v največjem novomeškem romskem naselju Brezje je menda bolj bedno in stalno bivališče imata prijavljeno kar na centru za socialno delo v Novem mestu, kjer vrata zapro in zaklenejo, ko zaposleni zapustijo službo, tako da na kakšno posteljo ali tuš tam ne moreta računati. Sicer pa nista edina s stalnim prebivališčem na omenjenem centru. Kakšnih 80 oseb, ki nimajo urejenega bivališča, je formalno prijavljenih na Resslovi 7b v Novem mestu, a za takšno neživljenjsko rešitev je poskrbela kar država sama. Toda to je že druga zgodba...

Deli s prijatelji