Pod drevescem bodo tudi 
darila za izginulega sina

MEŽICA, MARIBOR – Z najboljšim prijateljem Markom sta se dogovorila, da se dobijo v domači Mežici, da gredo malce ven. »Da, prav tisti četrtek zvečer bi to moralo biti,« je pojasnil Marko Knez.

Tisti četrtek, 4. decembra, pa je bilo Klemna, ki je imel navado ob četrtkih priti domov, nemogoče priklicati. Tako je še danes. Klemna Lenka, 20-letnega študenta drugega letnika strojništva na mariborski fakulteti, pogrešajo že 20. dan!

Na desnem bregu Drave, nedaleč od mariborskega Štuka, so se tik pred njegovim izginotjem družili na rojstnodnevni zabavi, se šalili, veselili, kdo pa je vedel, da bo to – res zadnjič?

Tudi njegov oče Gojko ga je tisti četrtek neuspešno klical. »Klemen je odlično znal nemško. Zato sem ga potreboval, da bi mi uredil neke zadeve...«

Božič brez Klemna

Za njim pa se je izgubila vsaka sled. Njegov oče niti po treh tednih ne more verjeti, da se to dogaja, kdo ali kaj mu je vzel ljubega sina, za božjo voljo, v 21. stoletju, ko je že skoraj sleherni kotiček nadzorovan z nadzornimi kamerami, obveščevalno tehnologijo, v Sloveniji, kjer vsak pozna vsakogar, Gojko le stežka razume to morasto situacijo, ko že tri tedne sestavlja mozaik poslednjih sinovih korakov, ki se je z rojstnodnevne zabave s prijatelji odpravil proti Štuku, mariborski različici Metelkove, šli so čez Koroški most in se v bližini gostinskega lokala Trust ustavili pri prodajalcu kebaba, medtem ko so se Klemnovi prijatelji počasi že razšli, pa je on ostal tam še s tremi neznanci, prav v njihovem spremstvu je bil Klemen Lenko zadnjič opažen. Kdo naj bi bili ti trije, Klemnovi prijatelji ne vedo, saj jih ne poznajo, ker pa so se med čakanjem na kebab šalili in prodajalcu celo izrekli, naj jim ga da hitro, saj da gredo na pir v Štuk, so prepričani, da jih je moral Klemen (vsaj) poznati. Skupaj s trojico so ga nazadnje videli ob pol enih zjutraj. »Zato so ti trije ključ do rešitve,« je prepričan Gojko, oče, ki bo moral, kot vse kaže, prihajajoči božič praznovati brez najstarejšega sina, za katerega je prepričan, da ni storil samomora, »saj je bil silno močna in trdna osebnost, sploh se ne spomnim, da bi v zadnjem času kaj tarnal ali imel katere druge težave, skrite namene, vem, da je imel vizijo in jasno zastavljene cilje, da je redno in z lahkoto študiral, da je bil odgovoren in za svoja leta izjemno zrel, grozno,« ni mogel več naštevati vseh sinovih odlik.

»Kakšnih posebnih želja resnično ni imel,« je pomislil na darila, ki bodo pod božičnim drevescem čakala – tudi na Klemna. Zanj bi bilo najlepše darilo – Klemnova vrnitev!

Poiščite jedca!

Še posebno ker so bila vsa dozdajšnja poizvedovanja in iskanja kot strel v prazno.

»Nič, nič,« pojasnjuje oče izgubljenega.

»Vse je tako skopo,« je nadaljeval in pomislil tudi na policijo, ki bi ga lahko bolj pogosto obveščala.

Niti plakati, na katerih je pod Klemnovo fotografijo pisalo »Pogrešan Klemen Lenko, nazadnje viden v sredo zvečer, 3. 12. 2014, pri Štuku v Mariboru, prosimo vse, ki bi kaj koli vedeli, da to sporočijo na 040 153 779«, niso obrodili nikakršnih sadov. »Nobenega odziva ali direktnega namiga …« Le nekaj klicev, češ da so ga videli, a bi bilo neprimerno bolje, da bi jih Klemnovim staršem, že tako na robu živčnega zloma, raje prihranili. »Da so ga videli, to že, žal pa potem opisovali nekoga drugega, ne mojega sina,« je dejal Gojko, ki je dal v tisti psihološki drami napačen opis Klemnovih čevljev, kar je še dodatno prispevalo k nekaterim napačnim namigom.

Seveda si je šel ogledat tudi okrepčevalnico, kjer naj bi Klemna nazadnje videli v družbi omenjenih (ne)znancev. Prodajalec slastnega kebaba je enega izmed trojice celo na videz poznal. »Bil naj bi iz Celja, sicer reden gost tega lokala, zanimivo pa,« kot nas je seznanjal Gojko, »da te redne stranke vse od skrivnostnega izginotja mojega sina niso več videli!« Je potemtakem ta jedec ključ do Klemna Lenka? Je imel tistikrat pri sebi nemara tudi katero opojnejše sredstvo ter ga vsul v Klemnovo pijačo, česar se Gojko še posebno boji?

Nemogoče razmere

»Grozno,« je sklonjeno ponovil.

In opozoril sicer na izjemno požrtvovalne policiste, »ki pa delajo v skrajno nemogočih razmerah«!

Na lastne oči je namreč videl predpotopne pripomočke, ki naj bi jim bili v pomoč. »Videl sem kolovrate, ne računalnikov! Vprašal sem se, ali kdo namerno zalaga policiste s tako klavrno opremo.« Jezno se je vprašal tudi o sila čudni zakonodaji, ki policistom pravzaprav onemogoča nemoteno preiskavo, opazil navidezno resničnost, »kot da bi bilo vse skupaj pisano barabam na kožo«!

Njegovega Klemna možje postave iščejo kot pogrešanega oziroma nekje zadržanega, kot nekoga, ki so mu na protipraven način odvzeli prostost, »vendar pa so to le nekatera izmed izhodišč preiskave,« so povedali pristojni, ki so ravno včeraj natančno pregledovali strugo Drave in – nič konkretnejšega našli.