Počilo, kot da bi kdo vrgel bombo

KRŠKO – »Tako silovito je počilo, da sem najprej pomislila, da je nekdo na dvorišče odvrgel bombo. Imeli smo namreč težave s tatvinami in nikoli ne veš, česa bi se še kdo lahko spomnil. Zato sem najprej poklicala na policijo, tam pa so mi rekli, da je po vsej verjetnosti v hišo udarila strela in naj pokličem gasilce,« je dan po udaru strele, ki je naredila pravo razdejanje, dejala Sonja Škofljanc z Breg, vasi le lučaj od Krškega.

Vas v temi

Z možem Vinkom sta v hlevu pričakovala, da bo krava povrgla telico. To se je zgodilo okoli petih popoldne, na pomoč je prišlo tudi pet sosedov, potem pa sta Vinko in Sonja večer preživela med živino. Ko sta vse postorila, je bila ura že krepko čez deseto zvečer in ravno sta v dnevni sobi sedla na kavč, ko je odjeknilo. Vsa vas se je nekaj pred enajsto zvečer stresla in za trenutek ostala v temi, v temi pa sta bila tudi Sonja in Vinko. Ko sta si opomogla od prvega šoka, sta se v temi le nekako razgledala naokoli in spoznala vso razsežnost udara strele. Hitro so prišli tudi gasilci, najprej domači, z Breg, ki imajo gasilski dom prav nasproti Škofljančeve hiše, potem še gasilci Poklicne gasilske enote Krško z avtolestvijo.

»Na polovici strehe je zamaknilo opeko, nekaj kosov je pometalo na tla. Pa tram je razcefralo, zunaj je na elektro omarici vrglo ven nekaj varovalk, v hiši pa je glavna varovalka zgorela. Tudi omet je na nekaj delih v stanovanju odbilo, v kuhinji je nastala manjša razpoka, počilo je eno steklo na oknu. Prav tako je na zunanjosti hiše strela v fasado naredila dve luknji, kot da bi kdo z mitraljezom streljal vanjo,« je našteval 62-letni Vinko. Ali je poškodovana električna napeljava v hiši, še ne ve, najprej bo moral vse pogledati in popraviti mojster, ki bo lažje ocenil, kako je strela potovala po hiši, potem bo tudi jasno, koliko in katere električne naprave so pregorele.

»Vsa čast gasilcem! Lilo je namreč kot iz škafa, pa so popravljali streho, da ne bi zamakalo v hišo. Do enih ponoči so pomagali. Tudi sosedje so takoj priskočili na pomoč in res vsem iskrena hvala. Sosed Rafael nama je ponudil tudi streho nad glavo, a sva spala doma,« je nadaljevala Sonja, ki na udar strele ni pomislila tudi zato, ker se ni prav nič bliskalo ali grmelo.

Kurji tatovi

Škofljančeva se preživljata izključno s kmetovanjem, obdelujeta osem hektarjev zemlje, v hlevu imata konje in krave, drugih prihodkov ali pokojnine nimata, zato je vsak tak udarec zanju toliko bolj boleč. »Letos je veliko škode povzročila že pozeba, pomrznili so orehi in sadje,« pove Vinko, Sonja pa doda, da imata težave tudi s tatovi. »Pred dvema mesecema so nama ukradli 40 kokoši in osem zajcev, pred štirimi dnevi pa 22 kokoši in dve zajklji, vsaka je imela šest mladih. Tatovi so bili tako predrzni, da so celo vrata sneli, da so lahko kradli. Tudi zato sem sinoči najprej pomislila na bombo.« Je pa res, da v tej vasi strela ni udarila prvič. Pred desetletji je v sosednjo hišo strela udarila kar dvakrat, in to v dveh letih. Domačini razmišljajo, da morda zaradi podtalnice.

»Matraš se, potem pa takole. V minuti si lahko brez vsega,« je zavzdihnil Vinko in razmišljal, da je bilo pri njih reševanje zaradi udara strele toliko težje, ker se je zgodilo ponoči. »Nič nismo videli. Še deske smo nažagali pri bateriji, da so lahko gasilci pritrdili polivinil, saj je precej opeke pometalo na tla,« je dejal. Gasilci so potem s termokamero tudi pregledali prostore, a kakšnega tlenja na srečo ni bilo.

In čeprav je že dovolj hudo, Šfofljančeva pozitivno gledata na vse skupaj. »Hvala bogu, da je bila vodna strela, ne pa ognjena. Kaj če bi zagorelo ostrešje? Ali pa da bi naju ubilo? Lahko bi ubilo tudi živino. V hlevu imava 13 glav,« je razmišljala Sonja. In pokazala na železno podkev nad vrati hleva. Ta namreč, pravijo, prinaša srečo. In verjetno je bila v vsej nesreči sreča že to, da ni bilo še huje.