Pobegli Časar izgubil še tožbo za 10.000 evrov

LJUBLJANA – Ksenija Sedmak Časar, žena nekdanjega prvega moža Luke Koper Roberta Časarja, je ob naših vprašanjih, ali ve, kje je zdaj njen mož in ali je v stiku z njim, včeraj le molče zapustila sodno dvorano ljubljanskega okrajnega sodišča, kamor se je zatekla zaradi tožbe proti novinarki RTV Slovenija Eugeniji Carl. Časar, proti kateremu je razpisana tudi mednarodna tiralica, pred organi pregona beži od 14. marca letos, ko bi moral zaradi pravnomočne obsodbe v zvezi z nepremičninskimi posli z Luko Koper zaradi zlorabe položaja in zaupanja pri gospodarski dejavnosti ter nedovoljenega sprejemanja daril na Dobu začeti prestajati kazen pet let in devet mesecev zapora. A če je pri skrivanju še vedno korak pred policisti, ni bil nič kaj uspešen pri tožbi, ki jo je zaradi prispevka iz septembra leta 2012 vložil proti novinarki Carlovi. Sodišče je razsodilo, da novinarka s prispevkom za osrednji televizijski dnevnik, ki se je nanašal na posle Luke Koper v Beltincih, sporne prenose denarja Luke Koper, ki naj bi končali v Časarjevi hiši v Portorožu, in zaradi povezav tožnika s kazenskimi postopki, ni razžalila Časarjevega dobrega imena in posegla v njegovo čast.

Kot je v tožbi namreč zatrjeval Časar, ki se sojenja ni udeleževal in ki je od Carlove zahteval 10.000 evrov odškodnine, je zaradi prispevka naletel na omaloževanje, grde, ogabne, socialno in družbeno nesprejemljive očitke v javnosti, pretrpel pa je tudi duševne bolečine. Po mnenju sodišča sporne novinarkine izjave niso bile takšne narave, da bi Časarja toliko prizadele, da bi bil upravičen do odškodnine zaradi razžalitve. Carlova je le opozarjala na spornost poslov Luke Koper in izhajala iz informacij, pridobljenih med kriminalističnimi preiskavami, ugotavlja sodišče. »Vesela sem, da je tožba padla, saj sem bila o tem vseskozi prepričana. Tožba je stala na trhlih nogah. Kjer koli se Časar že skriva, upam, da ga bo dosegla ta informacija in da je dobil še eno lekcijo. Jaz mu zanesljivo nisem umazala imena, ampak si ga je sam, s svojimi dejanji,« je v odzivi na sodbo povedala Carlova, ki se je morala včeraj na istem sodišču zglasiti zaradi druge tožbe zakoncev Časar.

Nervozna in nespečna

Tokrat zaradi februarja lani objavljenega članka na nacionalnikem spletnem portalu, kjer je Carlova pisala o tem, kako mora Časar porušiti del svoje hiše v Portorožu, saj mu je, kot piše, gradbena inšpekcija izdala odločbo o odstranitvi objektov, ki jih je Časar leta 2009, ko je še vodil Luko, na črno pozidal in nadzidal. V članku v dveh stavkih omeni tudi njegovo ženo, in sicer da je ta istega leta prek hčerinske družbe koprskega Stavbenika na Kozini kupila 75 kvadratnih metrov veliko stanovanje v vrednosti 157.000 evrov in da je posojilo lahko najela šele potem, ko je Časar na banko položil jamstveni gotovinski depozit v vrednosti 100.000 evrov. Sprva sta Carlovo za 15.000 evrov tožila oba, a se je Časar medtem premislil, tako da je v vlogi tožnice le še njegova žena Ksenija Sedmak Časar. Ta od novinarke zahteva 5000 evrov odškodnine zaradi razžalitve, saj naj bi jo, kot izhaja iz tožbe, pred vso Slovenijo označila za osebo, ki brez pomoči moža in poslov Luke Koper ni sposobna kupiti stanovanja in pridobiti kredita. »Stanovanje sem kupila, ko moj mož ni bil več direktor Luke Koper, in imam tako dobro plačo, da lahko dobim 100.000 evrov kredita. Da se me v članku povezuje z odtekanjem denarja v lastne žepe, me žali,« je med sojenjem povedala Sedmak Časarjeva. Kot še trdi v tožbi, je zaradi spornih zapisov nemirna, nervozna, nespečna, razdražljiva, močno so jo prizadele tudi spremembe v odnosu s sodelavci, prijatelji in sosedi, saj so padala številna vprašanja in zahteve za pojasnila glede omenjenih navedb. Glede 100.000 evrov depozita, o čemer je v članku pisala Carlova, pa je povedala, da ga je moral vzeti njen mož, da so lahko izbrisali prejšnjo hipoteko na stanovanju, sicer ji banka kredita za stanovanja ne bi mogla zavarovati z novo hipoteko. »Problem je bila hipoteka, ki jo je imel prodajalec. Ni bil problem moj kredit,« je še povedala.

Carlova tožbo 
razume kot pritisk

»Zavračam vse obtožbe, ki letijo name. Članek je napisan v javnem interesu in zasleduje kriterij resnice,« je bila odločna Carlova in je pojasnila, da je članek napisala zato, ker se je v tistem času sprožilo vprašanje odtekanja luškega denarja v zasebne žepe in je bilo aktualno tudi vprašanje Časarjeve črne gradnje. »Ona je kupila stanovanje, tega si jaz nisem izmislila. Nakup je problematiziran med sojenjem za Orleško gmajno. Tožilka in kriminalist sta navedla, da so pri hišnih preiskavah našli dokazila o nakupu stanovanja, da se je iskalo sledi denarja, ki je odtekal, in prejemanje podkupnin,« je nadaljevala novinarka in zavrnila očitek Sedmak Časarjeve, da je v članku namensko naredila napako, ko je zapisala, da je stanovanje kupila marca, dejansko pa ga je septembra, in sicer v želji, da bi jo vpletla v posle z Luko Koper. »Kategorično zavračam namensko uporabo ali telovadbo s tem datumom,« je zatrdila Carlova in dodala, da to vsebinsko zadeve ne spremeni, saj ta datum spada še v okvir Časarjevega predsedovanja Luki Koper, »ker je utopično pričakovati, da bo z ugasnitvijo funkcije interes javnosti za početje odgovornih ugasnil«. Še enkrat je povedala, da svojih virov ne bo razkrivala, in se vprašala, zakaj se Sedmak Časarjeva ni odzvala na novinarskega kolega iz druge časopisne hiše, ki je o vsem tem pisal že pred njo. »Tožba je pritisk name. Družina Časar je jezna na mene, ker sem razkrila posel Orleške gmajne, o tem prva poročala. Radi bi me utišali in v javnosti sprožili vtis nekredibilne novinarke,« je sklenila Carlova.

Sodba v tej zadevi bo znana v mesecu dni.