SOJENJE

Po udarcu je obležal in v bolnišnici umrl

Objavljeno 27. september 2013 14.44 | Posodobljeno 27. september 2013 14.44 | Piše: Sebastijan Ozmec

Začelo se je sojenje za povzročitev posebno hude telesne poškodbe.

Radoje Nedeljković. Foto: Igor Mali

LJUBLJANA – Pred sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča so stopile priče in izpovedale vse, kar vedo o napadu 43-letnega Radoja Nedeljkovića na 24-letnega Jana Praznika pred pekarno v Cerknici, ki se je končal s tragično smrtjo napadenega nekaj dni pozneje v ljubljanskem kliničnem centru. Potem ko je Radoje policistom priznal dejanje, si je vmes premislil. Sodnici Katarini Turk Lukan je zagotovil, da ne bo priznal krivde, saj naj se dogodek ne bi zgodil tako, kot ga opisujejo priče in kot so ga zapisali preiskovalni organi. Namesto da bi se torej pogodil za nižjo kazen, mu bodo sodili.

Janovi sorodniki in prijatelji, ki so tokrat pričali, so bolj ali manj vsi izpovedali podobno. Dogodek vidijo precej drugače kot Nedeljković, ki je sicer stari znanec policije, med drugim tudi zato, ker je bil odvisnik od trdih drog. V noči na 17. marec 2012 je Jan po dolgem času prišel v družbo, saj je imel težave s hrbtenico. Verjetno zato, ker je bil vnet športnik. Poleg tega, da je igral nogomet v četrti slovenski ligi, je bil tudi trener ekipe starejših dečkov. Usodnega dne je z veseljem odšel s prijatelji na pijačo, saj je ravno opravil meritve za diplomo, ki jo je končeval na ljubljanskem Elektroinštitutu Milan Vidmar.

Že popoldne naj bi trojica, med katero je bil tudi Nedeljković, v središču Cerknice najprej verbalno napadla Janovega brata Marka Praznika. Zvečer pa je Radoje obračunal še z Janom. Nogometaš in skorajšnji diplomant se je namreč zvečer odpravil v lokal pri avtobusni postaji na pivo s prijatelji. Ko so lokal zaprli, so fantje postali lačni, zato so se odpravili pred pekarno. Tam so se pogovarjali in smejali. Takrat naj bi se prikazal Nedeljković in Janu zabrusil, naj se ne dela pametnega, ter ga s komolcem meni nič, tebi nič močno udaril v spodnji del obraza. Ko je Jan padel negibno po tleh, naj bi se nanj spravil še s pestmi in klofutami ter pri tem na glas govoril, naj se ne pretvarja.

Jan se ni pretvarjal, saj je zaradi udarca z glavo v robnik obležal nezavesten. Njegovi prijatelji so različno videli dogodek. Medtem ko nekateri pravijo, da ga je Nedeljković na tleh samo klofutal, drugi pravijo, da ga je tepel »na polno«. Vsi pa se strinjajo, da je bil izjemno agresiven in da je grozil tudi njim, zato so na skrivaj poklicali policijo. Ko so na kraj dogodka prišli organi pregona, je Nedeljković pobegnil, a so ga kmalu ujeli.

Sam je v zagovor na sodišču povedal zgolj, da tega ni hotel storiti in da obžaluje dogodek. Že prej naj bi po Cerknici kazali s prstom nanj in vpili glejte narkomana. Od Janove smrti pa naj bi bilo še huje. Med drugim naj bi ga celo pretepli. Vseeno pa to ni nič v primerjavi s tem, kakšno nočno moro doživljajo Janovi starši in bližnji prijatelji. Če ga spoznajo za krivega, mu grozi od treh do 15 let zaporne kazni.

Deli s prijatelji