DOLGA PREISKAVA

Po učiteljevem umoru dobila vsak sto evrov

Objavljeno 24. junij 2016 20.09 | Posodobljeno 24. junij 2016 20.14 | Piše: Boštjan Fon

Sodelovala sta pri ropu, ne pri umoru, zato bosta zaporno kazen lahko oddelala.

Pred začetkom sojenja sta bila obtožena pod budnim nadzorom pravosodnega osebja. Foto Boštjan Fon

KRANJ – Namesto vseh storilcev nagnusnega zločina v Nomenju pred skoraj dvema letoma, ki je okrutno pretrgal življenjsko nit 58-letnega učitelja Pavla Zupana, so na sojenje iz pripornih prostorov pripeljali le Shklqima Banushija ter Jetona Fida, dva od štirih sodelujočih pri tem dejanju. Glavnega osumljenca za umor, 26-letnega Albana Thaçija, bodo pred obličje pravice dostavili 5. julija letos, deset dni pred sodnimi počitnicami. Razlog tiči v službenih obveznostih njegovega zagovornika. Četrti, Djemil Ala, je takoj po umoru poniknil nekje v zahodni Evropi in za njim se je izgubila vsaka sled, čeprav naj bi bil prav on kolovodja roparske združbe.

Sodnica Marjeta Dvornik je v uvodu v predobravnavni narok povedala: »Očita se vama, da naj bi leta 2014 seznanila Albana Thaçija o Pavlu Zupanu in mu povedala, kakšen človek je. Svetovala sta mu in ga nagovorila za sodelovanje pri izvršitvi ropa ter mu obljubila, da se boste potem z izplenom ropa odpeljali v Avstrijo.«

Sodišče je konec maja prejelo sporazum o priznanju krivde med tožilstvom ter Banushijem in Fidom. Prvi je sodnici povedal, da se je rodil leta 1988 v Strugi v Makedoniji: »Stalno prebivališče imam na Jesenicah, in ne, kot piše v obtožnici, v Makedoniji, sem oče enega otroka v starosti dve leti in pol, nimam nobenega premoženja.« Jeton Fido se je predstavil: »Rojen sem leta 1985 v Strugi v Makedoniji, sem prijavljen v Sloveniji, na Jesenicah, sem pa državljan Makedonije in oče 21-mesečnega otroka. Prejemal sem socialno pomoč, zdaj ne več.« Opis kaznivega dejanja je v sporazumu o priznanju krivde opisan kot rop, in ne sodelovanje pri umoru. Priznanje o storitvi kaznivega dejanja sta oba podala prostovoljno in ga podpisala skupaj z višjo državno tožilko Marijo Marinko Jeraj ter obema zagovornicama po uradni dolžnosti.

Kesanje

»Zelo mi je žal, da se je to zgodilo. Smo urejena in dobra družina in nisem si predstavljal, da bom zašel v probleme. Pet let sem v Sloveniji, pridno sem delal, in hvaležen sem Sloveniji za delo. Popolnoma se zavedam, kaj sem storil, in upošteval bom vse, kar bo določilo sodišče. Iskreno, iz dna duše mi je žal, da se je to storilo. Bolje, da bi umrl, kot da prestajam vse to,« je povedal Banushi.

Tožilka Nadja Gasser ga je vprašala, kako je skrbel za svojo družino. »Mislil sem, da dobro skrbim, zdaj pa sem šele ugotovil, koliko mi manjkata žena in otrok. Sebi ne morem oprostiti, da sem s tem dejanjem zaznamoval svojega otroka. Tega si ne bi smel privoščiti. Zdaj se morata žena in otrok preživljati s socialno pomočjo. Rad bi prejel tako kazen, da bi lahko čim prej šel delat, da ne bi moja dva trpela v pomanjkanju. Delovno mesto imam zagotovljeno pri istem delodajalcu kot pred dogodkom.« Na koncu je povedal še, da je po izvršitvi dejanja prejel 100 evrov, ker je posodil svoj avtomobil.

Fido, ki je bil voznik sposojenega Banushijevega avtomobila, je povedal: »To je bila moja največja napaka v življenju. S tem, kar sem storil, sem ženo in otroka pahnil na cesto. Prej sem lahko delal in zaslužil, zdaj sta ostala sama. Ne vem, ali si bom kdaj lahko to oprostil. Tudi jaz sem dobil 100 evrov, druge povezave s tem dejanjem pa nimam.« Kdo jima je izročil po 100 evrov, Thaçi ali Ala, ni izdal nobeden.

Delo v splošno korist

»Oba obtoženca sta izkoristila informacije, ki sta jih dobila pri Zupanu, ki je bil njun trenutni delodajalec. Oba sta si obetala veliko premoženjsko korist v višini okoli 100.000 evrov. Zato je primerna zaporna kazen leto in osem mesecev zapora. Tožilstvo upošteva olajševalne okoliščine, zato se lahko zaporna kazen spremeni v alternativno kazen dela v splošno korist,« je narekovala tožilka. Zagovornici po uradni dolžnosti nista imeli kaj veliko dodati, zato se je čakalo le še na razsodbo.

Po odločitvi sodišča Banushi in Fido za zapahi ne bosta ostala niti dneva več, če bosta v roku dveh let opravila vsak po 980 ur družbenokoristnega dela. Dan zapora za dve uri družbi koristnega dela, pravi sodna matematika. Oproščena sta bila plačila stroškov postopka, nagrado njunih zagovornic pa bomo pokrili davkoplačevalci.

Dolga preiskava

Več kot 400 dni je trajala preiskava umora samotarskega učitelja Pavla Zupana iz Nomenja. Zadnji dan letošnjega februarja so preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada preiskovalni sodnici v Kranju dostavili tri priprte Albance. Alban Thaçi, ki je živel v Celju, ter Jeseničana Shklqim Banushi in Jeton Fido so bili v četverici, za katero so preiskovalci trdno vedeli, da je storila sprevrženo dejanje v bohinjskem koncu. Djemil Ala, ki naj bi bil celo glavni snovalec ropa, je po nepreverjenih informacijah v Nemčiji. Pred zaslišanjem je Thaçi razlagal, da naj bi se večkrat želel sam javiti na policijo in priznati, kar je storil, a nikoli ni zbral poguma. Omenjeni naj bi bil le izvršitelj, nekakšno orodje ropa v hiši sredi Nomenja, kjer je po smrti matere sam živel 58-letni učitelj tehničnega pouka, a se je namera sfižila in Zupan je umrl nasilne smrti. Umorjenega so odkrili v ponedeljek, 3. novembra 2014, ko ni prišel na delo po t. i. krompirjevih počitnicah v jeseni 2014.

 

Deli s prijatelji