NA SODIŠČU

Po smrti treh mladih atletov bo oproščen?

Objavljeno 05. julij 2013 10.43 | Posodobljeno 05. julij 2013 10.45 | Piše: Boštjan Celec

Za tragedijo na Celovški 5. junija 2005 novo sojenje Sergeju Šalamonu.

Oba sta že sedela, a je Šalamon (desno) na prostosti in mu bodo sodili znova. Foto: Marko Feist

LJUBLJANA – Sergej Šalamon je bil v usodnem trenutku res pijan kot klada, a veliko vprašanje je, ali je bil res tak grešnik, za kakršnega so ga ožigosali okrožni in višji sodniki. Pijanost za volanom je namreč sama po sebi prekršek, ne pa kaznivo dejanje, za katero bi moral nekdo kar pet let ždeti za zapahi. Toda vrhovno sodišče je zradiralo odločitev obeh prvih sodnih stopenj, primer vrnilo prvi stopnji v vnovično odločanje in čez dober teden, v petek, 12. julija, se bo pred ljubljanskim okrožnim sodnikom Zvijezdanom Radonjićem začel Šalamonov vnovični boj za dokazovanje nedolžnosti.

Radonjićev senat ga je enkrat sicer že obsodil, in sicer na tri leta in štiri mesece, soobtoženega Amela Dedića pa na tri leta in pol zapora. Višje sodišče je nato sklenilo, da bosta morala za smrt treh ljudi plačevati še dlje, in prav Šalamonu naprtilo še večjo krivdo kot Dediću, saj mu je dodelilo pet let zapora, Dediću pa štiri.

Sodba v imenu ljudstva je postala avtomatično pravnomočna in oba sta se v začetku lanskega leta že preselila v zapore, a po nekaj mesecih je Šalamona doletela vest, da je vsaj začasno znova svoboden, saj je njegovemu odvetniku Benjaminu Peternelju uspelo z zahtevo za varstvo zakonitosti in v vrhovnih sodnikih se je porodil dvom, ali je sploh kriv za tragedijo, ki se je 5. junija 2005 zgodila v ljubljanski Šiški.

Doslej kriva oba

Usodne noči sta bila oba pijana. Danes 26-letni Dedić, ki je imel v sebi nekaj manj kot 1,05 promila alkohola, se je okrog pol pete ure s prijateljevim golfom peljal iz smeri Šentvida proti središču Ljubljane, ob njem je sedela tedaj 18-letna Nataša Stevanović. Po Celovški cesti, na kateri je najvišja dovoljena hitrost 60 kilometrov na uro, je po izračunu sodnih izvedencev golf divjal med 142,8 in 146,2 na uro.

Senat mora ugotoviti, ali je imel v trenutku odločitve za zavijanje sploh kakšno možnost preprečiti trčenje, pa četudi bi bil trezen.

Nasproti se mu je z vectro približeval zdaj 38-letni Šalamon, ki je bil še bolj pijan kot Dedić, saj so mu namerili 1,5 promila. V križišču s Tržno ulico je Šalamon zavijal levo, Dedić pa je prav tedaj pripeljal naravnost skozi križišče. Čeprav je zaviral, je golf v vectro treščil s hitrostjo 88 kilometrov na uro, v njej pa so umrli mladi atleti, ki so tiste dni tekmovali na šišenskem stadionu: 25-letni Matic Šušteršič, 23-letni Patrik Cvetan in 17-letni Nejc Lipnik. Hudo so se ranili 18-letna Maša Kavčič, 23-letni Boštjan Černigoj in 18-letna Anja Mušič, v Dedićevem golfu pa Stevanovićeva.

Na sojenju se je vnel boj med odvetnikoma obeh obtožencev, Šalamonov Peternelj je bentil, da je edini krivec za nesrečo Dedić, »saj s tako hitrostjo, kot je vozil on, se ne sme voziti niti na avtocesti, kaj šele v strnjenem naselju in v križišču. Če bi vozil vsaj malce počasneje, pa še vedno prehitro, nesreče ne bi bilo in Šalamon bi normalno zvozil križišče.« Dedićeva odvetnica Milena Luknar pa je na sodišču prepričevala, da je ravno njen klient vozil po prednostni cesti. »Šalamon mu je zaprl pot. Če ta ne bi bil tako zelo alkoholiziran, bi lahko še pravi čas prenehal zavijati in se ne bi zgodilo nič. Pa je Dedić kljub temu poskušal preprečiti trčenje, reagiral je in zaviral.«

Bo oprostilka?

Šalamon je v zahtevi za varstvo zakonitosti ponergal, da so mu bile kršene pravice do obrambe s tem, ko okrožno sodišče ni hotelo sprejeti mnenja sodnega izvedenca cestnoprometne stroke Tomaža Jalovca, ki ga je najel sam in ga je popolnoma opral krivde. Vztrajal je, da povprečni voznik ne bi mogel realno oceniti dejanske hitrosti Dedićevega golfa in da z vectro, ki je v križišče zapeljala 30 na uro, ni več mogel odstopiti od zavijanja. Bi se pa lahko ustavil Dedić, pa četudi bi vozil veliko hitreje od dovoljenega, denimo 87 kilometrov na uro.

Vrhovno sodišče je v obrazložitvi razveljavitve sodbe zapisalo, da če bi se trditve, ki jih je želel odvetnik Peternelj dokazati z izvedbo predlaganih dokazov, potrdile, bi to ovrglo zaključke o krivdi obsojenega Šalamona. Zato bo moral Radonjićev senat znova zaslišati izvedenca Smrekarja ter z njegovo pomočjo razčistiti, ali bi se trčenje res zgodilo, če bi Dedić vozil v skladu s pravili ali pa celo nekoliko hitreje. Prav tako mora senat ugotoviti, ali je imel Šalamon v trenutku odločitve za zavijanje v levo sploh kakšno možnost preprečiti trčenje, pa četudi bi bil popolnoma trezen.

Če se bo tehtnica nagnila Šalamonu v prid, lahko pričakujemo tudi oprostilno sodbo, saj mu potem ne bo več mogoče očitati kršitve pravil o prednosti, sklenejo vrhovni sodniki.

Deli s prijatelji