LJUBLJANA – »Vse droge spreminjajo zaznavanje okolice. Ene bolj, druge manj. Predvsem halucinogeni, ki jih je med sintetiko precej, zelo spremenijo dojemanje. Nekoč sem imel bolnika, ki je šel skozi okno v tretjem ali četrtem nadstropju, ker je videl zunaj park. Pristal je na nekem grmu, tako da je imel nekaj prask, malo so ga zašili, pa je bil na koncu na srečo v redu. Želim reči, da imajo ljudje, ki jemljejo halucinogene, zelo moteno zaznavo okolice in tam, kjer se jim zdi, da je voda, je lahko cesta, kjer je cesta, je lahko voda, kjer je drevo, je lahko hiša, je lahko oseba, je lahko kar koli. Droge imajo svoje učinke in pametno je, ko droge uživaš, ob sebi imeti nekoga, ki jih ne.« Tako pravi strokovnjak in poznavalec drog, zdravnik in predstojnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Območne enote Koper Milan Krek, s katerim smo spregovorili nekaj splošnih besed o drogah. Prepovedane substance so se namreč v zadnjih mesecih izredno veliko omenjale v povezavi s pogrešanimi osebami.
Izredno naporno za telo je tudi sočasno uživanje različnih drog, saj se jih nato trudi razkrajati.
Katere droge dajejo občutek pregrevanja
Na eksplicitno vprašanje, katere droge povzročajo občutek notranjega segrevanja oziroma tega, da gorimo (da takšne droge obstajajo, se je pisalo v času izginotja treh mlajših fantov, eden od njih je bil tudi Domen Simonič
), pojasnjujejo: »Na svetu imamo 600 vrst novih drog in skoraj nemogoče je to vedeti za vse te droge. Dejstvo je, da imamo droge, ki povzročajo različne učinke, in ljudi, ki različno reagirajo nanje. Tako imate danes lahko res zelo različne zadeve.«
Ob tem pa opozarja, če se že pečamo z drogami, da je treba vedeti, kako z njimi ravnati. Vedno namreč spremenijo percepcijo in reakcijo: »Če vzamete kokain, boste bistveno hitreje reagirali. Stepli se boste zaradi popolnoma nepomembnih stvari. Imeli boste občutek, da ste močni, da lahko premagate najmočnejšega.«
V skupinah
Krek svetuje, naj na zabave hodimo v skupinah, da se nadzoruje, kaj se pije, da se v pijačo ne dajejo različne substance, tistega, ki kakšno substanco zaužije, pa da je treba spremljati, saj nikoli ne veš, kako se bo na njo odzval: »Imate ljudi, ki se jim po enem džojntu 'utrga' in hodijo kot zmešani po mestu, zato se jim takrat lahko marsikaj zgodi. Pa pravijo tam v parlamentu, da zakaj sploh govorimo o džojntih, češ da to baje ni droga ...«
»Zakaj mislite, da so droge prepovedane? Ker v končni verziji lahko prinesejo smrt, invalidnost in tako naprej. Pa ne samo zaradi neposrednega učinka, temveč tudi zaradi posrednega. Pod vplivom drog vozijo se zaletijo in so invalidi vse življenje,« opisuje najbolj črne posledice.
Veliko ljudi je ugibalo, da so pogrešani fantje končali v reki zaradi drog, ki uživalcu dajo občutek, da gori. Krek opozarja, da je včasih za tako nesrečo dovolj že alkohol: »Lahko je človek pijan, tava po mestu, se obesi na ograjo mosta, ker mu je slabo, se prevali čez in utone.«
»Spomnim se v 90. letih, ko je bila Pečanova (Breda, op. p.) še županja Izole. Ponoči so se v drevoredu mladi redno zaletavali v drevesa. Šele leta kasneje, ko sem se bolj intenzivno ukvarjal s tem, smo ugotovili, da so se ga tam spodaj pod Belvederom 'zakadili', v klanec gor so še nekako zvozili, potem pa je bilo juhuhu navzdol. Šlo je malo hitreje in so trčili tudi v drevesa. Ampak na srečo tisti, ki kadijo konopljo, običajno vozijo malo počasneje, ker so tudi refleksi počasnejši. Nekatere od teh nesreč so se končale tragično, spet druge ne,« pravi Krek. |
Kaj pravijo pri Drogartu?
Poklicali smo tudi Drogart, kjer nam je Simona Šabić razložila, da ni uradno znanih nobenih novih sintetičnih drog v Sloveniji v zadnjem času, ki bi povzročale učinek pregrevanja telesa (fizični ali psihični). V zadnjih dveh mesecih je bila ekipa Drogarta trikrat v Mariboru. Tudi njihovi podatki s terena ne kažejo na prisotnost novih, še neznanih drog.
