SOJENJE

Po sedmih letih Meglič pri koncu sodnega maratona

Objavljeno 29. april 2013 09.42 | Posodobljeno 29. april 2013 09.42 | Piše: Aleksander Brudar

Stanislav je po sedmih letih le bližje odškodnini zaradi napadov krvoločnih bulmastifov.

Meglič že sedem let čaka na odškodnino zaradi napadov bulmastifov (foto: Aleš Černivec, Delo).

LJUBLJANA – Sodni maraton v zadevi Stanislava Megliča, ki so ga pred sedmimi leti med pešačenjem domov na Oražnovi ulici v Ljubljani napadli bulmastifi Saše Baričeviča in Zore Roter, se počasi le bliža koncu. V petek se je namreč na ljubljanskem okrožnem sodišču sklenil dokazni postopek v pravdi, v kateri je Meglič od omenjenih lastnikov psov terjal 112.669 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo, 40.002 evra za premoženjsko ter rento 463 evrov na mesec. Na prostor za priče je tokrat kot zadnja stopila sodna izvedenka finančne stroke Stanislava Pirš Trček, ki je povedala, da bi bil lahko upravičen do 5626 evrov odškodnine iz naslova sodelovanja v komisiji za pripravo predsedovanja države EU od junija 2006. »Če ne bi bil takrat na bolniški, bi bil imenovan v komisijo,« je še razložila. Koliko premoženjske odškodnine se lahko nadeja Meglič, mora tako zdaj odločiti sodišče. To je sicer že spomladi lani z delno sodbo odločilo, da je upravičen do 86.000 evrov za nepremoženjsko škodo. A do tega denarja še ni prišel, saj so se na delno sodbo pritožili Baričevičevi dediči, sodnica Lidija Ravbar Šinkovec, ki je 17. avgusta lani primer prevzela od sodnice Mojce Lobnik, ki je odšla na drugo delovno mesto, pa se je odločila, da je bolj ekonomično, če se zelo verjetna pritožba zoper končno odločbo predloži višjemu sodišču v Ljubljani v reševanje hkrati s pritožbo zoper delno sodbo.

Umrl še Baričevičev oče

Medtem ko Meglič že sedem let potrpežljivo čaka, je družino Baričevič doletelo nekaj tragedij. Najprej je avgusta 2008 umrla Zora Roter, zaradi česar so morali spremeniti tožbo. Meglič je tako lahko tožil samo še Baričeviča, februarja 2010 pa so bili bulmastifi usodni tudi zanj in tokrat je bilo treba počakati na dediče, da je lahko za odškodnino preganjal njih. To sta postala njegova mama Marija in Jože. Kot že omenjeno, je bila žrtvi krvoločnih bulmastifov spomladi lani prisojena odškodnina glede nepremoženjske škode, in medtem ko je pritožba na to delno sodbo obtičala pri sodnici Ravbar Šinkovčevi, je 16. februarja letos umrl še Jože Baričevič. Celotna odškodnina je tako na koncu pristala na Marijinih plečih, zato je odvetnica Baričevičevih sodišču podala ugovor, po katerem so dediči odgovorni le do višine podedovanega premoženja.

Meglič: Živali so visele z mene

Štirje bulmastifi so ga napadli 15. marca 2006, ko se je peš vračal proti domu. Na Oražnovi ulici v Ljubljani je takrat opazil avto z odprtim prtljažnikom in v njem tri pse. Medtem je z dvorišča prišla ženska, ki je držala enega psa za ovratnico, in ko se ji je ta iztrgal iz rok, je stekel naravnost proti njemu, sledili pa so še preostali trije. »Začeli so me gristi po nogah, skakali so vame. Prijel sem se za ograjo, da me ne bi spravili na tla. Moči so mi pojemale, oni pa so me vlekli stran. Ena deska se je odtrgala, padel sem na tla, še enkrat vstal, živali so visele z mene,« se tistega dne spominja Meglič. Med grizenjem si je poskušal zaščititi obraz in vrat, številne sledi ugrizov pa so bile vidne po nogah in rokah. »Pogristi so mi poskušali lobanjo. Imel sem občutek, da me trgajo na kose. Temnilo se mi je pred očmi. Zeblo me je, okrog je ležal sneg. Pred očmi se mi je odvrtel film mojega življenja, zadnji prizor je bil izpred dveh tednov, ko sva bila z ženo, ki je bila v četrtem mesecu nosečnosti, pri ginekologu.«

Deli s prijatelji