Po poti ugrabljene in do smrti mučene Zorice

LJUBLJANA – Se še spomnite besed Milana Trivkovića, ko je sebi v bran na sodišču razlagal, da 26. junija 2014 ni imel prav nič z ugrabitvijo Zorice Škrbić, ampak da je doma skupaj s prijatelji pekel na roštilju in igral pingpong? Včeraj je večer, ko je Škrbićeva nedaleč stran od njegove hiše v gozdu trpela grozovite muke, ki sta ji jih prizadejala že obsojeni Željko Petrović in Blagoje Sazdov, še enkrat lahko podoživljal. V ponovljenem sojenju je v družbi ljubljanske okrožne sodnice Barbare Črešnar Debeljak, tožilke Mateje Gončin, zagovornice Tee Mlinar Kovačič, Zoričinih bratov Zorana in Bojana, pravosodnih policistov, številnih pripadnikov posebne enote policije in specialcev obiskal hišo, kjer ga je čakal tudi oče Živan. Ta je novinarjem zatrjeval, da njegov sin ni kriv.

Prisoten tudi Zoričin partner

Obisk domače hiše in gozda je bil osrednji del ogleda kraja kaznivega dejanja, ki se je začel v Ziherlovi ulici v Ljubljani, kjer so Zorico ugrabili okrog 18.45. S kolesa sta jo z alfo zbila Petrović in Sazdov in jo zvlekla v avtomobil. Alfi je nato sledil audi A6, za volanom katerega je sedel eden od (še) neodkritih sostorilcev. Pozneje, ko so koprske tablice zamenjali s tistimi z ljubljanskega registrskega območja, naj bi za volan alfe sedel Trivković.

Ogled se je nadaljeval pri Cesti v Zgornji Log, saj so ugrabitelji nesrečno dekle najprej zapeljali v tamkajšnji gozd, a jim je načrte prekrižal delavec, ki je odpravljal posledice žledoloma. Zato so se Sazdov, Petrović in menda tudi Trivković pripeljali na Cesto v Gorice, kjer je zapuščena brunarica. Danes te ni več, kot so nam včeraj povedali domačini, a kljub temu se je moral obtoženi Trivković, ki ga je na svojo željo včeraj spremljal tudi Zoričin partner Dejan Vidmar, po obisku domačih sprehoditi do tja.
Z avtomobilom naj bi se z ugrabljeno Zorico odpeljali kakšnih 300 metrov v gozd, jo prisilili, da je šla še približno 200 metrov globlje, kjer so jo privezali na drevo, pretepali in mučili. Na tem kraju, ki ga zaradi strogega policijskega varstva včeraj nismo mogli obiskati, so preiskovalci po grozljivem dejanju našli tudi DNK-sledi obtoženega Petrovića. Trivković naj bi kmalu gozd zapustil in naj ne bi sodeloval pri mučenju, tako da sta se nad Zorico začela zverinsko izživljati Petrović in Sazdov. Na krvave rane naj bi ji stresali sol, da bi iz nje izvlekli podatek o tem, kje je skrit plen roparjev sefov SKB, v katerega je bil vpleten Vidmar. Po mučenju, ki je trajalo skoraj do štirih zjutraj, sta Petrović in Sazdov nesrečnico odpeljala do Podpeči in jo odvrgla iz avta, eno od zlomljenih reber ji je tedaj usodno prebilo pljuča. Na eni od bližnjih stranskih makadamskih cest so zažgali alfo, takrat pa je na sceno stopil že obsojeni Senad Livadić, ki je priskrbel audija, s katerim so se odpeljali, nato pa ga je prodal v Srbiji.

Alfo opazili nedaleč od hiše

Obisk Trivkovićevega domovanja in gozda, v katerem je bila mučena nesrečna Zorica, je bil eden od pomembnih delov včerajšnjega ogleda kraja kaznivega dejanja. Obtoženi je v zagovoru povedal, da je po polnoči, ko je odšel zadnji gost, gledal televizijo in šel spat. Dan po ugrabitvi so krajani govorili o tem, da so na travniku, ki je okoli 200 metrov oddaljen od njegove hiše in ki iz nje ni viden, opazili alfo. Povedal je še, da se do gozda, kjer so mučili Škrbićevo, iz domače hiše ne da priti po bližnjici, in sicer zaradi rečnega kanala. Gre sicer za manjši potok, ki ga peš ne bi bilo težko prečkati, ob terenskem ogledu je bilo mogoče opaziti, da je čez potok na nekaj predelih tudi prehod proti gozdu.
Po prepričanju tožilstva je bila Trivkovićeva vloga v tem dogodku pridobiti podatke o Zoričinih vsakodnevnih navadah in kdaj in po kateri poti se je peljala s kolesom na delo.