Po nesreči premika le oči

CELJE – Na celjskem okrožnem sodišču se je naposled le uspešno začel in končal predobravnavni narok, na katerega so pravosodni policisti iz celjskega pripora pred sodnika Marka Brišnika privedli Velenjčana Maria Lesjaka. Dvakrat je namreč predobravnavni narok že odpadel, enkrat zato, ker se je s tožilstvom začel pogajati o priznanju krivde in se postopek še ni končal, drugič pa menda zato, ker je vmes zamenjal svojega zagovornika, ki mu je bil dodeljen po uradni dolžnosti. A v tretje so postopek izpeljali, predsednik senata je njegovo priznanje krivde sprejel in ga obsodil na dve leti in pol zapora, poleg tega dve leti po pravnomočnosti sodbe še ne bo smel dobiti novega vozniškega dovoljenja. Prav tako mu sodišče ni odpravilo pripora, saj je Lesjak, kot je na koncu poudaril tudi sodnik Brišnik, nevaren in brezbrižen voznik in kot tak slab zgled tudi svojim otrokom.

Ostal bo za zapahi

Tridesetletni Velenjčan se je v priporu avgusta lani znašel zato, ker je 26. julija lani v Šoštanju povzročil hudo prometno nesrečo, v kateri so se poškodovali štirje ljudje. Barbara Čulk, sopotnica v njegovem vozilu, je v nesreči dobila hude poškodbe glave, številne zlome in raztrganine, zato je bila dolgo v smrtni nevarnosti, posledice pa bo čutila vse življenje. Policisti so ugotovili še, da je Lesjak nesrečo povzročil pod vplivom prepovedane droge morfin, da je vozil neregistrirano vozilo, na katero je namestil ponarejene registrske tablice, bil pa je tudi brez veljavnega vozniškega izpita. Čeprav za vožnjo sploh ni bil sposoben, je bil celo tako predrzen, da je le nekaj ur za tem, ko so ga policisti istega dne dopoldne ustavili in mu eno vozilo zasegli, prišel do drugega vozila in z njim popoldne povzročil hudo prometno nesrečo. Zaradi nevarne vožnje in ponarejanja listin mu je grozila najmanj petletna zaporna kazen, a se je na tožilstvu pogodil za nekoliko nižjo in podpisal sporazum o priznanju krivde. Sodnik ga je sprejel, zato se je lahko nadaljeval tudi narok za izrek kazenske sankcije. Ko je predsednik senata pozval Lesjaka, naj pove kaj več o okoliščinah povzročene nesreče, je ta dejal: »Nerad se spominjam tistega dne. In se iskreno opravičujem vsem oškodovancem, čeprav vem, da jim to kaj veliko ne pomaga.« V nadaljevanju je povedal, da je oče dveh mladoletnih otrok, ki živita pri partnerici, s katero se je razšel že pred časom. »A zanju skrbim tudi jaz, zato bi prosil za prestajanje kazni na odprtem oddelku v Rogozi, da bi lahko otroka videval vsak vikend,« je dejal sodniku. Na vprašanje sodnika, kako lahko skrbi zanju, če vsak dan jemlje prepovedano drogo, mu je Lesjak odgovoril, da takrat, ko ima otroke, mamil ne jemlje. A sodišče tej njegovi prošnji ni ugodilo, saj da si takšne bonitete, kot je prestajanje kazni na odprtem oddelku v Rogozi, ne zasluži.

Da bi ga le srečala pamet

Težko je oceniti, kako iskren je bil Lesjak pri obžalovanju in opravičilu, glede na to, da se je njegovih grehov, prekrškov in izrečenih glob, ki niso bile nikoli plačane, doslej nabralo že za tri tipkane strani. Večkrat je bil že obsojen, največkrat zaradi velikih tatvin, enkrat tudi ogrožanja varnosti in enkrat posedovanja prepovedanih drog. Tudi tačas je še vedno v preizkusni dobi, saj se mu bo kazen enajst mesecev zapora pogojno na pet let iztekla šele septembra letos. Vse to so torej okoliščine, ki jih sodišče Lesjaku ni moglo šteti v prid. Olajševalne okoliščine pa so, da je s tožilstvom sklenil sporazum in pripomogel k hitrejšemu zaključku sojenja, da je izrazil obžalovanje poškodovanim in da ima dva mladoletna otroka.

Potek predobravnavnega naroka in v nadaljevanju naroka so ves čas spremljali tudi starši hudo poškodovane Čulkove ter zakonca Pliberšek, ki sta v nesreči na srečo utrpela le lažje telesne poškodbe. »Mi že vse od nesreče prestajamo neznosne bolečine, saj še vedno ne vemo, ali bo najina hčerka sploh lahko živela in kako dolgo bo živela. Zato niti najvišja možna kazen ne more odtehtati in opravičiti tega dejanja,« je na sodišču povedala Marija Čulk, mama poškodovanke, ki se tačas še vedno zdravi v bolnišnici. Njeno edino odzivanje na okolico je premikanje oči, je še povedala mama. Starši nesrečne Barbare so izrazili željo, da bi v primeru, da bo nekoč pristala v kakšni ustrezni zdravstveni ustanovi, Lesjak za njeno oskrbo mesečno prispeval po 300 evrov. Njegov zagovornik po uradni dolžnosti Boris Kmet je dejal, da tega ne bo niti priznal niti prerekal, saj je njegov klient za zdaj brez vsakršnih dohodkov, zato je vsakršna zaveza v tem trenutku zelo negotova. Zakonca Pliberšek pa premoženjskopravnega zahtevka sploh nista priglasila, saj sta dejala, da tako in tako ničesar ne more plačati. »Želim mu le, da bi ga srečala pamet,« je v sodni dvorani pripomnil Martin Pliberšek. Lesjak pa se je na koncu naroka še enkrat pokesal: »Če bi lahko, bi to, kar sem storil, preprečil, pa ne morem. Še enkrat se vsem oškodovancem opravičujem, najbolj pa mami in očetu Barbare. Po prestani kazni bom pomagal, kolikor bom lahko.«