Po napadu psov devet let
 čakal na odškodnino

LJUBLJANA – Skoraj devet let je bilo treba, da se je na ljubljanskem okrožnem sodišču le končala sodna saga Stanislava Megliča, ki so ga 15. marca 2006 v Oražnovi ulici v Ljubljani, ko se je peš vračal domov iz službe, napadli Baričevičevi bulmastifi. Konec decembra lani je bil izdan še drugi del sodbe v tem primeru, in sicer glede premoženjske škode, ki jo je Meglič utrpel v napadu psov. Sodišče je sodbo poslalo strankam, v njej pa odločilo, da mu pripada 16.368 evrov odškodnine z obrestmi vred, 25.867 evrov zapadlih mesečnih rent z zakonskimi zamudnimi obrestmi za obdobje od 1. marca 2009 do 1. novembra 2014 ter 373,68 evra mesečne rente od 1. decembra lani. Poleg tega mora tožena stranka povrniti še stroške pravdnega postopka v znesku 22.994 evrov. Sodba še ni pravnomočna.

Njegov primer je eden izmed boljših dokazov, kako zares počasi znajo pri nas mleti sodni mlini. Meglič je proti lastnikoma psov Zori Roter in njenemu partnerju Saši Baričeviču le nekaj mesecev po napadu psov vložil tožbo, a ko je primer prišel na sodišče, se je začelo zapletati. V postopku se je zvrstilo kar pet sodnic. Dve sta se izločili zaradi poznanstva z Baričevičem, tretja je bila aprila 2012 dodeljena na delo na pravosodno ministrstvo, primer je nato prevzela četrta, v ponovljenem sojenju, ki se je končalo lani, pa je o vsem skupaj odločala peta sodnica.

Pravdanje je po drugi strani zaznamovala tudi smrt treh tožencev. Po smrti Rotarjeve leta 2008 se je pravda nadaljevala proti Baričeviču, ki je kot dedič Roterjeve postal lastnik psov. Potem ko so ga njegovi trije bulmastifi na začetku februarja 2010 pogrizli do smrti, se je pravda nadaljevala proti njegovima dedičema, staršem Mariji Šeme in Jožetu Baričeviču, ki pa je umrl februarja 2013.

Del odškodnine je medtem Megliču že uspelo iztožiti, in sicer 86.000 evrov z obrestmi vred za nepremoženjsko škodo (v tožbi je zahteval 112.669 evrov). Pri premoženjski škodi pa se je zapletlo, saj mu je sodišče aprila lani določilo 14.026 evrov z obrestmi vred in 348 evrov mesečne rente (Meglič je zahteval 40.002 evra in 463 evrov mesečne rente), a so ta del sodbe razveljavili višji sodniki, saj se jim je zdela sporna višina odškodnine v delu, ki govori o izgubi plače ter stroškov, ki jih je imel s tujo nego in pomočjo med okrevanjem.

Brez ženine pomoči ni šlo

Tega, kar se mu je zgodilo tistega marčevskega popoldneva, zagotovo nikoli ne bo pozabil. »Zagledal sem avto z odprtim prtljažnikom in v njem tri pse. Z dvorišča je prišla ženska s psom, držala ga je za ovratnico. Iztrgal se ji je iz rok in stekel proti meni, za njim pa še preostali trije. Začeli so me gristi po nogah, skakali so vame. Prijel sem se za ograjo, da me ne bi spravili na tla. Poskušal sem si zaščititi obraz in vrat, grizli so me po nogah, rokah, pulili so mi lase. Imel sem občutek, da me trgajo na kose,« se je Meglič spominjal tistih trenutkov groze.

Na eni izmed pravdnih obravnav je povedal, da je imel dvanajst tednov po napadu desnico popolnoma imobilizirano, roko, ki je bila zaradi ugrizov popolnoma raztrgana, pa je imel še več kot eno leto ovito v kompresijsko obvezo in ves ta čas je zanj skrbela žena. Čeprav se je gibljivost roke od takrat precej popravila, moči, kot je povedal, še vedno nima, in zato še danes potrebuje pomoč.

Ravno zato je med pravdanjem nasprotoval mnenju izvedenca medicinske stroke Vladimirja Smrkolja, ki je ugotovil, da je samo prvih 45 dni zdravljenja 8,5 ure na dan potreboval obsežno tujo pomoč, nato je zmogel brez nje. Njegova pooblaščenka Nastja Gojtan iz odvetniške družbe Matoz ga je med drugim vprašala, zakaj je 45. dan ravno tisti prelomni trenutek, ko njen klient čez noč niti minute več ni potreboval tuje pomoči. »Se je lahko sam oblekel, si sam pripravil hrano in se vozil k zdravniku?« je od izvedenca zahtevala odgovor. Smrkolj ji je odgovoril pritrdilno, saj se je pri svojem mnenju opiral na medicinsko dokumentacijo, v kateri ni našel ničesar takšnega, da bi lahko o njej podvomil. Iz nje je tako, kot je povedal, razvidno, da je 11. 4. tistega leta Meglič že imel gibljivo roko in ramo. Zaradi izkušenj bolnikov, ki imajo podobne poškodbe, je prepričan, da bi lahko tudi vozil avtomobil.

Po izračunu sodne izvedenke finančne stroke Stanislave Pirš Trček je bil Meglič zaradi napada psov od marca 2006 do aprila lani prikrajšan za 37.983 evrov neto dodatkov k plači. Pri izračunu je, kot je pojasnila, upoštevala dodatke k plači, med drugim za delovno dobo, magisterij ter dodatek za sodelovanje v komisiji za pripravo predsedovanja države EU.