NOVA GORICA – Družini Klajnšček iz vasi Oslavje, ki leži za državno mejo ob cesti iz stare Gorice v Brda, je minuli teden zaznamoval zelo poseben dogodek. Po mesecih nepredstavljive napetosti sprva zaradi negotovosti, kam se je izgubil 24-letni Ferdinand Klajnšček (v uradnih dokumentih brez strešic), bližnji so ga klicali Vanja, potem pa, ko so truplo pogrešanega našli ob robu novogoriškega Centra za ravnanje z odpadki na Stari Gori, zavoljo šoka, se je pol leta trajajoča mučna odisejada končala s simboličnim sklepnim dejanjem – oblasti so v sredo staršem izročile žaro s pepelom pokojnega sina.
Policija: Ne nasilje ne mamila
Novogoriška policijska uprava je povedala: »V zvezi z najdenim truplom 24-letnega italijanskega državljana Ferdinanda Klajnscka iz Gorice (Gorizia), Oslavje (Localita Oslavia), Republika Italija, ki so ga sorodniki pogrešali od 20. januarja 2013 in je bila navedena oseba 17. aprila 2013 najdena mrtva na območju Stare Gore pri Novi Gorici (več o tem smo poročali v obvestilu za javnost dne 29. 4. 2013 – potrditev identitete), vas obveščamo, da kriminalistična preiskava okoliščin glede najdbe trupla italijanskega državljana še vedno poteka in ni zaključena.« Policija je 29. aprila potrdila, da so na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani s postopkom identifikacije (analiza DNK) ugotovili, da gre za truplo pogrešanega Ferdinanda Klanjscka iz Gorice.
Novogoriška PU zdaj še dodaja: »Preiskava kriminalistov Sektorja kriminalistične policije PU Nova Gorica v zvezi z omenjeno najdbo trupla še vedno poteka v smeri suma storitve kaznivega dejanja Skrunitev trupla po določilu 313. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Novogoriški kriminalisti v okviru omenjene preiskave aktivno sodelujejo tudi z italijanskimi varnostnimi organi. Drugih podrobnosti v tej fazi preiskave zaradi interesa omenjene kriminalistične preiskave ne moremo posredovati.« Obdukcija ni odkrila znamenj nasilja, toksikološka analiza pa nobenih sledi prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi. Že v zvezi z okoliščinami Ferdinandovega izginotja je bilo veliko neznank, najdba mrtvega jih le še poglablja.
Tavanje preiskovalcev
Ferdinand je pred petimi leti maturiral na poklicnem zavodu za trgovske in turistične dejavnosti v Gorici. Našel je redno zaposlitev, kar tudi v sosednji Italiji za mlade ni samoumevno. Bil je zanesljiv, dogovorov se je držal – skratka, odgovoren fant. Nikdar ne bi kam odšel, ne da bi povedal domačim. Zato je bilo takoj, ko je krenilo narobe, jasno, da mu je javljanje domov moral nekdo ali nekaj preprečiti. Tisto zadnjo nedeljo se je po službi oglasil doma, bilo je okrog 21. ure, nato pa se z avtomobilom odpeljal v mesto. Zadnjič so ga izpričano videli tisti večer v lokalu Bar Aenigma na Ulici Nizza 2 v ožjem središču stare Gorice. Kaj se je z njim dogajalo od tam naprej, spada v megleno območje ugibanj in domnev. Po nekem viru naj bi Ferdinanda v Gorici sicer videli še naslednje jutro, kar pa menda ni res. Prej ko začno pogrešanega iskati, večja je možnost za uspeh. Večkrat pa se, žal, tudi uradnim organom ne mudi, češ da gre za odraslo osebo, ki se je že kje zadržala in se bo že sama spet pojavila. Svojce je Ferdinandov molk takoj močno zaskrbel. Ni bil fant, ki bi preprosto izginil ali se potuhnil. Nasprotno, molk je nakazoval – kar so razložili tudi uradnim preiskovalcem – da je s Ferdinandom nekaj hudo hudo narobe.
V torek, 22. januarja, so Klajnščkov avtomobil našli na parkirišču šempetrske bolnišnice. Po tem, kako je bil parkiran, je Ferdinandov sorodnik takoj spoznal, da on ne bi nikoli parkiral tako površno. Takoj je posumil, da je avto tja pripeljal nekdo drug, ne Ferdinand. O tem je opozoril uradne osebe, a ostal z občutkom, da ugotovitvi ne pripisujejo posebne teže.
S pregledom GPS-naprave so karabinjerji obnovili, kod se je avto gibal, s pregledom mobilnika pa, s kom vse (v obeh državah) je pogrešani nazadnje govoril. V njegovo iskanje so se vključili slovenski policisti. Ferdinanda so iskali tudi s slednimi psi, potapljači v Soči in helikopterskim ogledovanjem pokrajine. Forenziki so preiskali več stanovanj, v katerih bi se Ferdinand lahko nazadnje zadrževal ali bi ga morda kdo zadrževal proti njegovi volji. Vse zaman.
V tišini z belimi krizantemami
Ker policijsko iskanje ni obrodilo uspeha, so Ferdinandovi prijatelji ustanovili skupino za zbiranje informacij o pogrešanem ter marca, da bi opozorili javnost, v tihem sprevodu z belimi krizantemami v rokah stopili na ulice ter ga sklenili na goriškem glavnem trgu Travniku. V sredo, 17. aprila, je na območju Stare Gore, kot je zapisal tržaški Primorski dnevnik, »občan naletel na neidentificirano moško truplo v razpadajočem stanju«. Zakaj je moral Ferdinand umreti, ostaja povsem neoprijemljivo. Prepozno so ga našli, menijo laiki, da bi prepoznali telesne poškodbe. Ali drugačne vzroke smrti. Zanesljivo je le, da Ferdinand ni zaužil nobenih mamil. Je umrl na Stari Gori ali so ga tja prepeljali že mrtvega?
Kdo bi to storil in zakaj?
Pokojnega so našli ob občinski deponiji. Vhod nadzorujejo kamere. Okoliški prebivalci povedo, da naj bi se v večernih urah okrog deponijske ograje – ki je na več koncih preluknjana, tako da je prehajanje lahko – rade shajale mladostniške skupine. Po pavšalni presoji okoličanov so to menda zasvojenci z mamili. Mednje, zatrjuje tisti, ki so ga poznali, Ferdinand zagotovo ni spadal. Da bi po neznanem spletu okoliščin postal njihova žrtev, pa morda tudi ne gre izključiti.
Divje jezero vzelo Roberta
Nedoumljivo kruta usoda s presunljivo tragično smrtjo mladega Ferdinanda - Vanje ni prvič posegla med Klajnščkove. 18. avgusta 1995 popoldne je med potopom v Divjem jezeru pri Idriji umrl tedaj 26-letni Robert Klajnšček, prav tako iz Oslavja. Po pripovedovanju ene izmed sorodnic je bil Robert edinec, živel je z mamo in babico. Robert in Ferdinand - Vanja naj bi bila bratranca, oba je vzela bridka smrt.
