Po klicu hčere se je hotel razstreliti

LJUBLJANA – »Še sam ne vem, zakaj. Nimam pojma,« si na vprašanje, zakaj je pred več kot petimi leti zapeljal pred državni zbor in zagrozil, da bo svoje vozilo vrgel v zrak, 63-letni Ljubo Veršič še danes ne zna odgovoriti. Na okrožnem sodišču se mora zaradi tega braniti pred obtožbami, da je v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti povzročil splošno nevarnost, za kar mu grozi kar do osem let zapora. Spomnil je, da se je na začetku leta 2009 z občino Murska Sobota dogovarjal za posel gradnje tovarne za proizvodnjo nizkocenovnih solarnih celic, in ko je prejel poziv za prestajanje dveletne zaporne kazni zaradi prevar z nepremičninskimi posli v Bosni in Hercegovini, je začel pošiljati pisma na vse možne naslove državnih organov, da bi dosegel odložitev prestajanja kazni, a zaman. Zato se je odpravil na Večer in novinarki Vesni Lovrec razložil, kako bo zaradi tega, ker projekt ne bo uresničen, ogroženih 50.000 delovnih mest, in dejal, naj o tem napiše članek.

»Bombo imam
 v avtomobilu«

Naslednji dan, 12. februarja 2009, se je z avtom odpravil proti zaporu na Dobu, kamor bi sicer moral priti že dva dni prej. Da se bo ustavil v Ljubljani, se je odločil šele po tem, ko ga je poklicala hčerka, ki je jokala in povedala, da jo sošolci sprašujejo, koga vse je ogoljufal. Poklical je omenjeno novinarko in ji sporočil, da preklicuje gladovno stavko in da ne bo dovolil, da bi ga v zaporu tehtali kot prašiča in opazovali, koliko je shujšal med gladovno stavko. Povedal ji je še, da ima v avtomobilu bombo in da bo pravočasno sporočil, kje bo to naredil, ter da ne bo ogrozil življenja drugih. Okoli 11. ure je z avtomobilom nato zapeljal pred hišico za policiste pred državnim zborom in policistki dejal, naj se umakne, ker ima bombo, in da se bo razstrelil, ker je bil po krivici obsojen in ker mora v zapor. Medtem je še enkrat poklical novinarko in jo prosil, da to sporoči specialcem, »ki menda že prihajajo, da bom, ko me bodo vklenili, sprožil«.

»Ne vem, zakaj sem kupil tri litre motornega bencina. Vem, da nisem dobro odreagiral,« je razlagal Veršič in v joku dodal: »Ne vem, hotel sem nekaj narediti, vendar sebi, in ne komu drugemu.« Okolico parlamenta je seveda hitro obkolila policija in tako Veršiča prisilila, da se jim je predal. Lovrečeva je še povedala, da se ji je obtoženi takrat zdel obupan in da je imela občutek, da hoče prek medijev nekako izsiliti, da bi se izognil življenju za rešetkami.